Jedro

Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, ki med strankama niso sporne, izhaja, da tožnik izpolnjuje starostni pogoj, ne izpolnjuje pa pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo pod 1. točko izreka odločil, da tožniku od 1. 9. 2015 dalje ne pripada pravica do zdravstvenega varstva in pod 2. točko izreka odločil, da se uradni zaznamek Upravne enote Sevnica št. 130-50/2005 z dne 26. 1. 2005, ki nadomešča odločbo o priznanju pravice do zdravstvenega zavarovanja, razveljavi. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi 231. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) po uradni dolžnosti uvedel postopek zaradi ugotovitve, ali tožnik kot vojni veteran, od 1. 1. 2013 dalje izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdravstvenega varstva. Navaja, da je v postopku prevedbe veteranskega dodatka, ki ga je po uradni dolžnosti uvedel dne 14. 8. 2015, dne 4. 9. 2015 izdal odločbo, s katero je bilo odločeno, da tožniku od 1. 1. 2015 dalje ne pripada pravica do veteranskega dodatka, ker presega odmerno osnovo za leto 2015. Zato mu pravica do zdravstvenega varstva od naslednjega meseca po ugotovitvi nastale spremembe, to je od 1. 9. 2015, ne pripada več.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper uvodoma navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ, ob ugotovitvi, da tožnik ni upravičen do plačila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pravilno ugotovil, da tudi ni več upravičen do pravice do zdravstvenega varstva. Veteranski dodatek se namreč po spremenjeni zakonodaji zagotavlja le tistim vojnim veteranom, ki s svojimi dohodki ne presegajo osnove za veteranski dodatek, ki za leto 2015 znaša 497,15 EUR, tožnik pa to mejo presega.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da bi morali veteranski dodatek dobiti vsi vojni veterani, v obliki rente, neodvisno od katastrskega dohodka in drugih prejemkov. Cenzus za veteranski dodatek presega za 2 EUR; s pokojnino v višini 193 EUR, pa ne more preživeti. Tudi zemlja mu nič ne pomaga, saj zaradi invalidnosti ne more delati, katastrski dohodek pa mu je le v breme. Zato bi bil zelo zadovoljen, če bi lahko še naprej prejemal veteranski dodatek v višini 79 EUR. Sodišče je smiselno štelo, da predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je za tožnika sporen odvzem pravice do zdravstvenega varstva po določbah ZUJF. Slednji je namreč s 100. členom spremenil prvi odstavek 6. člena ZVV tako, da ima (sedaj) pravico do zdravstvenega varstva vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je trajno popolnoma nezmožen za delo, s 101. členom pa je spremenil prvi odstavek 15. člena ZVV, ki sedaj določa, da se vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka, medtem ko je prej ta pravica pripadala vsem vojnim veteranom ne glede na njihovo premoženjsko stanje.

7. Po prvem odstavku 231. člena ZUJF se upravičencem, ki so na dan uveljavitve tega zakona (31. 5. 2012) bili upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, ta pravica zagotavlja do 1. 1. 2013. V skladu z drugim odstavkom 231. člena ZUJF pa upravne enote odločijo v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ali upravičenci do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, od 1. 1. 2013 dalje izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice po tem zakonu. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. 1. 2013 ne pripada.

8. Določbi prvega in drugega odstavka 231. člena ZUJF je presojalo tudi ustavno sodišče in v odločbi U-I-13/13-14 z dne 14. 11. 2013 odločilo, da navedeni določbi ZUJF nista v neskladju z Ustavo RS.

9. Glede na citirano odločbo Ustavnega sodišča in upoštevajoč, da iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, ki med strankama niso sporne, izhaja, da tožnik izpolnjuje starostni pogoj in da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa, je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) po presoji sodišča pravilna in zakonita. Glede na to, da tožnik v tožbi tudi sam navaja, da premoženjski cenzus presega za 2 EUR, sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati.

10. Ker je odločitev upravnega organa po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.