Jedro

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo, da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo - pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno, v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

Izrek

1. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. 2. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbama se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo z dne 13.6.2001 od sodišča zahteval, naj razsodi, da sta mu prvi toženec in najprej drugo tožena družba Ž. dolžna plačati 3,407.922,00 SIT kot povrnitev stroškov za odpravo stvarnih napak opravljenega posla po gradbeni pogodbi. Potem, ko je bila družba Ž. izbrisana iz sodnega registra, je tožnik sodišču predlagal, naj postopek nadaljuje proti družbenikoma izbrisane družbe - drugemu in tretjemu tožencu. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku zoper prvega toženca ugodilo, zoper drugega in tretjega toženca pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tudi njegovemu tožbenemu zahtevku zoper drugega in tretjega toženca - oziroma zoper njiju izda sodbo zaradi izostanka. Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je utemeljen tožbeni zahtevek zoper prvega toženca, saj je bil po mnenju tožnika res on glavni krivec za nastalo stanje. Vendar meni, da ni mogoče spregledati, da je imel prvi toženec aktivno vlogo v družbi Ž., da je bila ta družba povezana s sklenjenim poslom, kar je izpovedal tudi drugi toženec kot direktor družbe, in da je bil tudi uporabljeni material kupljen s strani družbe. Tožnik se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je bil res prvi toženec tisti, ki se je dogovarjal in izvajal posel, vendar kljub temu družbe Ž. ni mogoče kar izpustiti. Takoj, ko pa je podana povezava z družbo, za njene obveznosti odgovarjata njena družbenika, saj je šlo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Tožnik tudi opozarja, da drugi in tretji toženec tožbenemu zahtevku sploh nista ugovarjala, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje zoper drugega in tretjega družbenika izdati sodbo zaradi izostanka. Tožnik sicer meni, da je sodba sodišča prve stopnje poštena, da pa se ne more odpovedati solidarnim zahtevkom zoper ostala dva toženca. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tudi prvi toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je bil on prevzemnik posla in ne družba Ž.. Poudarja, da se je sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja oprlo zlasti na primerjavo izjav v kazenskem in pravdnem postopku, ostale dokaze pa je premalo upoštevalo. Prvi toženec opozarja, da je sodišče prve stopnje kljub skladnim izjavam prvega toženca in drugega toženca, ki je bil direktor družbe Ž., da je tožnik pogodbo sklenil z družbo Ž., in kljub enakim trditvam tožnika, odločilo drugače. Tožnik opozarja, da je bila izbrisana družba družba z neomejeno odgovornostjo, za dolgove katere odgovarjajo družbeniki z vsem svojim premoženjem. Prvi toženec poudarja, da se je res on dogovarjal za posel, vendar ob soglasju drugega toženca v imenu družbe Ž.. Poudarja, da je na gradbišče gradbeni material dovažal drugi toženec sam, s svojim motornim vozilom, gradbeni material pa je dobavila družba Ž.. Opozarja, da tudi ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da njegova garancija za popravo napak ni bila izsiljena. Poudarja, da je bil tožnik celo v kazenskem postopku zardi izsiljevanja in je izjavo podpisal zardi tožnikovih groženj. Tudi prvi toženec meni, da bi moralo sodišče prve stopnje zoper drugega toženca izdati zamudno sodbo. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na vročeni pritožbi stranki nista odgovorili. Pritožbi sta utemeljeni.

Tožnik in toženec imata prav, ko v pritožbah opozarjata, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno pogodbo s prvim tožencem in ne z družbo Ž., v nasprotju z izpovedjo prvega in drugega toženca. Prvi toženec je namreč ves čas postopka vztrajal pri trditvi, da se je za prevzem posla dogovarjal v imenu in na račun družbe Ž. po pooblastilu drugega toženca kot direktorja družbe. To je potrdil tudi drugi toženec. Ko je bil zaslišan v kazenskem postopku, je povedal, da je kot odgovornega za dela na tožnikovi hiši pooblastil prvega toženca. Povedal je, da mu je S. povedal, da bi njegov znanec (tožnik) rad, da opravijo na njegovi hiši posamezna gradbena dela, da pa sta se nato za izvedbo del s tožnikom dogovorila S. in M.. V tem pravdnem postopku pa je drugi toženec povedal, da sta S. in M. delala za družbo Ž. na črno, da sicer po podatkih registra nista imela pooblastila za zastopanje družbe, da pa je on soglašal, da se onadva dogovorita za prevzem del na tožnikovi hiši. Ugotovitve sodišča, da se je prvi toženec za sklenitev pogodbe dogovarjal v svojem imenu so tako res v nasprotju z izvedenimi dokazi, zato je višje sodišče ocenilo, da je podana absolutno bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP).

Tako je pritožbama ugodilo in je na podlagi prvega odstavka prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz podatkov v spisu je tudi razvidno, da je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo dne 17.10.2003 pravdni postopek zoper toženo družbo Ž.

prekinilo, ker je ugotovilo, da je družba prenehala obstajati (205. člen ZPP), obenem je odločilo, da se pravdni zadevi tožnika zoper prvega toženca in zoper družbo razdružita, tako da se tožba zoper družbo vodi pod opr. št. P 3320/2003-III. Sodišče prve stopnje nato ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka zoper pravna naslednika izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo v skladu z 208. členom ZPP, niti ni nikoli odločilo o ponovni združitvi obeh zadev v skupno obravnavanje po 300. členu ZPP. Kljub temu je z izpodbijano sodbo pod opr. št. P 1540/2001-III odločilo tudi o tožbenem zahtevku zoper pravna naslednika družbe, pri čemer tretjemu tožencu tožbe ni nikoli vročilo v odgovor. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje navedene kršitve določb pravdnega postopka odpraviti. Najprej bo moralo odločiti o nadaljevanju pravdnega postopka zoper pravna naslednika izbrisane družbe. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno odgovornostjo, po 77. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 15/2005, v nadaljevanju ZGD) pa za obveznosti takšne družbe odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Družbeniki so torej pravni nasledniki družbe, po prvem odstavku 134. člena ZGD pa terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali po izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku. Pritožnika torej pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo - pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno, v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe. Ko bo sodišče odločilo o nadaljevanju postopka z družbenikoma, pa bo moralo tudi tretjemu tožencu vročiti tožbo v odgovor. Ob ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno oceniti navedene izpovedi prvega in drugega toženca in glede na skladnost njunih izjav ponovno oceniti, ali je prvi toženec pogodbo sklepal v svojem imenu, ali pa je imel za sklenitev pogodbe pooblastilo družbe Ž. oziroma je družba sklenitev pogodbe v njenem imenu odobrila. Zakon o pravdnem postopku v tretjem odstavku 165. člena določa, da sodišče pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo za končno odločbo, če razveljavi odločbo, zoper katero, je bila pritožba vložena.