Jedro

Predmet pritožbenenega postopka ni pravilnost ali višina odmerjenih stroškov kazenskega postopka, temveč izključno pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, da je obdolženčevo pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo.

ZKP ne predvideva nadaljnje pritožbe zoper sklep zunajobravnavnega senata, izdan ob odločanju o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Gre za odločitev, s katero je bilo odločeno o že vloženem rednem pravnem sredstvu, zato ponovna pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.

Izrek

I.Pritožba obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

II.Obdolženega A. A. a se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je kot nedovoljeno zavrglo pisno vlogo obdolženega, šteto kot pritožba, vloženo zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 15664/2017 z dne 15. 12. 2025. To je bilo storjeno s sklepom II K 15664/2017 z dne 29. 4. 2026.

2.Sklep sodišča prve stopnje v celoti z laično pritožbo izpodbija obdolženi. Pritožbenega razloga izrecno ne opredeli, pri čemer iz vsebine pritožbe izhaja, da nasprotuje odločitvi o zavrženju ter vztraja pri povrnitvi vseh priglašenih stroškov kazenskega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Bistvo pritožbenih navedb je v zatrjevanju obdolženega, da je upravičen do povrnitve vseh stroškov, ki so mu nastali zaradi po njegovem mnenju neutemeljenega kazenskega pregona, pri čemer se sklicuje na 26. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava), pa tudi na načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave ter pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pojasnjuje, da je bil zaradi kazenskega postopka po nepotrebnem petintridesetkrat navzoč na sodišču ter da je za vse priglašene stroške predložil ustrezna dokazila.

5.Vendar povzetim pritožbenim trditvam ne gre slediti. Predmet pritožbenenega postopka namreč ni pravilnost ali višina odmerjenih stroškov kazenskega postopka, temveč izključno pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, da je obdolženčevo pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrglo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je takšna odločitev pravilna.

6.Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) ne predvideva nadaljnje pritožbe zoper sklep zunajobravnavnega senata, izdan ob odločanju o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. Gre za odločitev, s katero je bilo odločeno o že vloženem rednem pravnem sredstvu, zato ponovna pritožba zoper tak sklep ni dovoljena. Določba 398. člena ZKP, ki v izjemnih primerih dopušča pritožbo zoper odločbo sodišča druge stopnje na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, se nanaša izključno na sodbe sodišča druge stopnje, ne pa tudi na njegove sklepe. Prav tako možnosti nadaljnje pritožbe ne določata niti 402. člen ZKP niti katera druga določba navedenega zakona.

7.Ker je bila pritožba obdolženca zoper sklep zunajobravnavnega senata po samem zakonu nedovoljena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. Na drugačno odločitev zato ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost zahtevka za povrnitev stroškov oziroma na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, saj te presegajo okvir procesnega preizkusa, ki je predmet tega pritožbenega postopka.

8.Ker pritožba ni utemeljena, razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa ni ugotovilo, je odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Glede na okoliščine obravnavane zadeve je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse.