Jedro

83. člen ZZZDR določa, da pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo prejema, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo. Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožnica od leta 1993 dalje živela v izvenzakonski skupnosti, sta pravilno razsodili, da je izgubila pravico do preživnine in da preživninska obveznost tožnika preneha s 27.2.1996, ko je vložil tožbo. Izvenzakonska skupnost ima namreč po 12. členu ZZZDR enake pravne posledice kot zakonska zveza.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo odločilo o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na prvotoženko, tako da je razsodilo, da tožnikova preživninska obveznost do prvotožene D. G. preneha z dnem vložitve tožbe dne 27.2.1996. Prva tožena stranka se je proti sodbi pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano delno sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je postala pravnomočna prva sodba, je prvotožena stranka pravočasno vložila revizijo. V njej laično pojasnjuje, da se je s tožencem razvezala zato, ker se je odselil k drugi ženski. Po njenem sodišče ne bi smelo dopustiti, da ji je druga ženska vzela moža, sama pa je privolila v razvezo zato, ker ji je sodnik pojasnil, da ji zakon daje pravico do preživnine. Dodaja, da je bolna, da zaradi napadov bolezni ne sme živeti sama, da sama ne more obdelovati zemlje in da M. R. ne živi pri njej.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Uvodoma revizijsko sodišče ugotavlja, da je po 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP v sporih o preživljanju dovoljena revizija, ko je preživnina ukinjena. Revizija je dovoljena, kljub temu, da prve toženke ni zastopal odvetnik (četrti odstavek 86. člena ZPP) in da sama ne izkazuje, da ima opravljen pravniški državni izpit (peti odstavek 86. člena ZPP), ker je treba v primeru, ko je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP, v zvezi s pooblaščenci uporabiti določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred njim (ZPP 1977, Uradni list SFRJ, št. 7/77 do 27/90 in RS, št. 55/92). Zato je sodišče po 371. členu ZPP preizkusilo revizijo in ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo.

Razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 in 82/94), ki v 81. členu omogoča, da sodišče nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in ni sposoben za delo ali ni zaposlen in se ne more zaposliti, prisodi preživnino. Toda v 83. členu določa, da pravica do preživnine preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali če sklene novo zakonsko zvezo. Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožnica od leta 1993 dalje živela v izvenzakonski skupnosti z M. R., sta pravilno razsodili, da je izgubila pravico do preživnine in da preživninska obveznost tožnika preneha s 27.2.1996, ko je vložil tožbo. Izvenzakonska skupnost ima namreč po 12. členu ZZZDR enake pravne posledice kot zakonska zveza.

Navedbe revidentke, češ da je dalj časa trajajoča izvenzakonska skupnost kasneje razpadla, na njeno pravico, ki jo je že izgubila, ne vplivajo. Prav tako na izgubo pravice do preživnine ne vpliva njeno slabo zdravstveno stanje in še manj žalitve sodišča in grožnje, da bo zahtevala razrešitev sodnikov.

Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo.