Jedro

V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke proti sklepu se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba tožene stranke proti sodbi se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 40123/2015 z dne 8. 4. 2015 v veljavi za znesek 987,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2015 dalje in v odločitvi o izvršilnih stroških. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 704,59 EUR.

2. Z izpodbijanim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene sodbe. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da je toženec zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo, ki pa je bila vložena v spis po tem, ko je sodišče že potrdilo pravnomočnost in izvršljivost sodbe.

3. V omenjeni pritožbi, ki jo je naslovil z "Ugovor zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1724/2015 z dne 26. 2. 2016, toženec navaja, da vlaga ugovor zoper sodbo s predlogom, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi VL 40123/2015 z dne 8. 4. 2015, ker je upniku 1. 12. 2015 nakazal znesek 1.000,00 EUR.

4. Tožeča stranka je zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne uporabe določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Navaja, da je toženec pritožbo vložil prepozno. Iz sodnega spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani prejelo vlogo tožene stranke 18. 4. 2016 in da je toženec pritožbo naslovil na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Sodišče bi moralo zato toženčevo pritožbo zavreči kot prepozno. Zavreči pa bi jo moralo tudi iz razloga, ker ne vsebuje sestavin, ki jih mora vsebovati pritožba. Toženec namreč ni pravilno navedel sodbe, ki jo je izpodbijal kot tudi ne, da jo izpodbija v celoti ali delno ter v katerem delu. Sodišče pa se v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelilo do navedb tožeče stranke v vlogi z dne 3. 11. 2016. Toženec bi lahko trditve o delni izpolnitvi obveznosti podal do konca prvostopenjskega postopka, česar pa ni storil. Toženec ni plačal vseh svojih obveznosti po sodbi z dne 26. 2. 2016. 5. Pritožbi sta neutemeljeni.

6. Napačna je pritožbena trditev tožeče stranke, da je vloga tožene, ki jo je prvostopenjsko sodišče glede na njeno vsebino pravilno opredelilo kot pritožba, prepozna. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bila tožencu sodba vročena 5. 3. 2016, pritožbo pa je vložil 8. 3. 2016 (v pritožbenem roku) na pristojnost Okrajno sodišče v Ljubljani. Kot je bilo navedeno, je vlogo označil z "Ugovor zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1724/2015 z dne 26. 2. 2016"1. Napačna naslovitev vloge (ugovor) in navedba oznake opravilne številke (oznaka VL označuje izvršilno zadevo začeto po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine) sta očitno bili razlog, da je bila vloga posredovana na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, to pa jo je potem odstopilo pravdnemu oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani.2

7. Napačna je tudi pritožbena navedba tožeče stranke, da je pritožba toženca nepopolna in jo bi bilo treba zavreči, saj ne vsebuje vseh sestavin, ki jih mora vsebovati pritožba. Obvezne sestavine pritožbe izčrpno določa 339. člen ZPP, vendar sta nujni sestavini samo dve - navedba sodbe, zoper katero se vlaga pritožba, in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP). Navedba sodbe pa ne pomeni nujno, da mora pritožnik navesti popolno opravilno številko zadeve. Zadošča navedba podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo izpodbija3. Iz vsebine toženčeve vloge izhaja, da gre za pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 2. 2016 s številko IV P 1724/2015 (toženec je namesto oznake VI P dal oznako VL). Zaradi nepopolne oznake je imela toženčeva vloga neobičajno pot in je prišla na sodišče, na katero je bila naslovljena, po tem, ko je to na sodbi, ki je predmet toženčevega izpodbijanja, že potrdilo pravnomočnost in izvršljivost. Iz navedenih razlogov je bilo potrdilo neutemeljeno, zato ga je prvostopenjsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZIZ pravilno razveljavilo. Pritožba tožeče stranke zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ob presoji toženčeve pritožbe zoper sodbo pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je neutemeljena tudi ta. Sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti. To so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je pritožbeni postopek omejen. Tako se lahko sodba, s katero je končan spor v takšnem postopku, izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma, da je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbene odločitve. Iz dejanskega stanja sodbe sodišča prve stopnje izhaja obstoj terjatve tožeče stranke do toženca iz naslova oprave odvetniških storitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka za toženca navedene storitve opravila, toženec pa ji jih ni v celoti plačal. Dolžan je še 987,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2015 dalje. Toženec s pritožbeno trditvijo, da je z nakazilom zneska 1.000,00 EUR 1. 12. 2015 izpolnil vse svoje obveznosti do tožene stranke, izpodbija dejansko stanje sodbe sodišča prve stopnje oziroma uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog. Navedeno dejstvo, bi moral toženec v skladu s 453. členom ZPP uveljavljati v vlogah navedenih v 452. členu. Če dejstva niso navedene v navedenih vlogah, jih sodišče ne upošteva. Še toliko manj to velja za dejstva, ki jih navaja šele v pritožbenem postopku (prim. tudi prvi odstavek 337. člena ZPP). Glede na navedeno se tudi pritožba toženca izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi z 165. členom ZPP. Tožeča stranka s pritožbo zoper sklep ni uspela, zato je dolžan sama kriti svoj strošek pritožbe.

1 Vlogo bi moral pravilno nasloviti z "pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1724/2015 z dne 26. 2. 2016". 2 Iz dohodne štampiljke izhaja, da je pravdni oddelek Okrajnega sodišča v Ljubljani odstopljeno vlogo prejel 18. 4. 2016. 3 Lojze Ude et al., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 2009, 3. knjiga str. 224. Primerjaj tudi sklep VSM I Ip 325/2015, VSL II Cp 359/2016.