Jedro

Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in zakaj je zavrnilo dokazne predloge zagovornika, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ne pojasni, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi sicer o tem nima nobenih razlogov, zaradi česar je v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Po določbi 7. odstavka 357. člena ZKP je sodišče dolžno navesti razloge, zaradi katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zavrača dokazni predlog zagovornika za zaslišanje prič, ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor glede silobrana, je tudi v tem podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornikov obtoženega se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopensko sodišče na podlagi 3. odstavka 412. člena ZKP zavrglo zahtevo za izredno omilitev kazni, v kateri obdolženčevi zagovorniki zahtevajo spremembo varnostnega ukrepa, izrečena na podlagi 68. člena KZ SFRJ s pravnomočno sodbo z dne 12.3.1992, v zvezi s sodbo Višjega sodišča iz Ljubljane z dne 26.8.1992. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila zagovornika obtoženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi in o njuni zahtevi vsebinsko odloči. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 412. člena ZKP je dovoljena omilitev pravnomočno izrečene kazni, ne pa tudi sprememba odločbe o varnostnem ukrepu, ker po KZ SFRJ, ki je glede na določbo 4. člena Ustavnega zakona Republike Slovenije še v veljavi, varnostni ukrep ni kazen. Po pravilni razlagi predpisov in odločitvi senata sodišča prve stopnje zahteve za izredno omilitev v predlagani smeri ni mogoče sprejeti.

Sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da pritožba obdolženčevih zagovornikov ni utemeljena in jo je zato zavrnilo.