Up-578/02 - 4

16. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 357/2000 z dne 24. 5. 2002 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 582/98 z dne 10. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča o zavrženju pritožničine tožbe, v kateri je uveljavljala varstvo ustavnih pravic, ki naj bi bile pritožnici kršene s sklepom Upravne enote Ljubljana, Izpostava Center, št. 362-205/93-07/MZ-MS z dne 27. 2. 1998. Pritožnica se ne strinja s stališčem sodišč, po katerem ji je drugo sodno varstvo zagotovljeno na podlagi drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS), tj. v sodni kontroli dokončnih upravnih aktov. Z navedbami v ustavni pritožbi utemeljuje svoje mnenje, po katerem za dopustnost tožbe v upravnem sporu po tretjem odstavku 1. člena ZUS ni pomembno, ali je upravni akt dokončen, pač pa, ali je sodno varstvo človekovih pravic (ki naj bi bile kršene z izpodbijanim aktom) mogoče uveljavljati pred kakšnim drugim sodiščem. Zato naj bi bile izpodbijane odločitve napačne, brez razumne in objektivne obrazložitve, sprejete naj bi bile "mimo postopka polne jurisdikcije, s štiriletnim zavlačevanjem tako, da jih je mogoče oceniti kot arbitrarne, samovoljne". Izpodbijanima sklepoma pa očita kršitev pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena Ustave, 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP), 8. in 10. člena Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter 12. in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 ter Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92). V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave se pritožnica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-12/95 z dne 3. 10. 1996 (OdlUS V, 185). Pritožnica opisuje tudi svoj položaj kot najemnice stanovanja, ki je (bilo) predmet denacionalizacije, in v zvezi s tem navaja svoje mnenje o pravni naravi stanovanjske pravice in o pristojnosti upravnih organov za odločanje o vračanju nepremičnin. Hkrati z ustavno pritožbo je pritožnica vložila tudi pobudo za oceno ustavnosti posameznih določb Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. - v nadaljevanju SZ) in Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91in nasl. - v nadaljevanju ZDen).

B.

2.Predmet te ustavne pritožbe je odločitev sodišč o zavrženju tožbe zoper sklep upravnega organa prve stopnje. Zato navedbe v ustavni pritožbi, s katerimi pritožnica oporeka pravni ureditvi denacionalizacije in stanovanjskih razmerij, ne morejo biti podlaga za utemeljevanje ustavne pritožbe. Pobudo ustavne pritožnice za oceno določb SZ in ZDen je Ustavno sodišče obravnavalo v zadevi št. U-I-172/02 in o njej odločilo s sklepom z dne 25. 9. 2003.

3.Presoji sodišča, da je pritožnica s tožbo (vloženo po tretjem odstavku 1. člena ZUS) izpodbijala akt, ki ga lahko izpodbija v sporu o zakonitosti dokončnega upravnega akta po drugem odstavku 1. člena ZUS, ni mogoče očitati kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako Upravno kot Vrhovno sodišče sta svoji odločitvi dovolj izčrpno obrazložili in ju utemeljili z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Zato pritožničin očitek o nerazumni in arbitrarni obrazložitvi (kar bi sicer lahko pomenilo kršitev procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave) ni utemeljen.

4.Pritožnica v ustavni pritožbi utemeljuje tudi svoje prepričanje, da ji izpodbijana odločitev jemlje pravico do sodnega varstva človekovih pravic zoper akte državnih organov, vendar je tudi ta očitek neutemeljen. Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnica zmotno meni, da v upravnem sporu po drugem odstavku 1. člena ZUS sodno varstvo človekovih pravic ni zagotovljeno. Po določbi 125. člena Ustave so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakone. To pomeni, da morajo sodišča v vseh postopkih spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Sodno varstvo po tretjem odstavku 1. člena ZUS pride v poštev le v primerih, ko varstva človekovih pravic ni mogoče uveljavljati v kakšnem drugem sodnem postopku. Tak drug postopek pa je tudi upravni spor po drugem odstavku 1. člena ZUS, ki ga je pritožnica uporabila, ko je vložila tožbo zoper odločitev upravnega organa druge stopnje, po izčrpanju upravnega spora pa tudi ustavno pritožbo (št. Up- 473/01).

5.Ker pritožnica za sodno varstvo človekovih pravic zoper odločitev upravnih organov ni bila prikrajšana, te kršitve tudi ne more utemeljevati z očitkom dolgotrajnosti postopkov, v katerih sta bila izdana izpodbijana sklepa. Kršitve 23. člena Ustave pritožnica tudi s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-12/95 ne more utemeljiti. S citirano odločbo je namreč Ustavno sodišče kršitev pravice iz 23. člena Ustave ugotovilo v primeru, v katerem je bila zavržena pritožničina tožba v upravnem sporu zoper dokončen posamičen akt organa lokalne skupnosti, zoper katerega drugo sodno varstvo ni bilo zagotovljeno. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravo razume drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan