Jedro

Zgolj trditve o neplačevanju članarine Kulturbundu ne pomeni že lojalnost slovenskemu narodu. Prav tako uporaba slovenščine sama po sebi ne predstavlja dokaza o lojalnosti slovenskemu narodu, še manj pa pripadnosti slovenskemu narodu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 8.8.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Oddelka za upravno notranje zadeve Upravne enote P. z dne 12.12.1995, s katero je prvostopni upravni organ ugotovil, da se J.M. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ni štel za jugoslovanskega državljana.

Sodišče prve stopnje je sledilo odločitvi tožene stranke, saj je menilo, da pripadnost nemški narodnosti J.M. dokazuje arhivsko gradivo, iz katerega je razvidno, da je bil član Kulturbunda, ki je bil ob času uveljavitve novele Zakona o državljanstvu FLRJ dne 4.12.1948 v tujini in da se je zato na podlagi določbe 2. odstavka 35. člena ZDRŽ njegova nelojalnost do slovenskega naroda domnevala. Zato se pokojni J.M. ni štel za jugoslovanskega državljana. Sodišče prve stopnje je nadalje zavrnilo vse tožbene ugovore kot neutemeljene. Menilo je, da tožnik v upravnem postopku ni dokazal lojalnosti J.M. interesom slovenskega naroda in da za to dokazovanje tudi ni ponudil nobenih relevantnih dokazov. Za izjavo T.S., na katero se sklicuje v tožbi, pa je sodišče menilo, da ne dokazuje lojalnega ravnanja J.M. Zavrnilo je tudi ugovor, da tožnik ni bil pritegnjen v upravni postopek in bil seznanjen z ugotovitvami prvostopnega organa, kar je obrazložilo z dopisi upravnega organa prve stopnje pooblaščenki tožnika.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi. Sodišče prve stopnje je storilo kršitve postopka v upravnem sporu, ker ni vročilo tožeči stranki odgovora na tožbo tožene stranke, kljub predlogu za opravo glavne obravnave te ni opravilo in ni obrazložilo, zakaj ni potrebno zaslišati predlaganih prič, glede večine tožbenih navedb pa sploh ni zavzelo stališča. Nadalje opozarja na kršitve, storjene že v upravnem postopku, ki jih sodišče ni saniralo. Vztraja tudi, da je bil pokojni J.M. ob podržavljenju dne 27.8.1945 jugoslovanski državljan, kar izhaja tudi iz odločbe o podržavljenju, bil pa je tudi slovenskega rodu, saj se je doma govorilo slovensko. Graja stališče, da je treba lojalnost dokazati, kar bo po več kot 50-ih letih zelo težko. Poleg tega je bil pokojni J.M. v času vojne starejši človek, ki članarine Kulturbundu ni plačeval. Tožena stranka in državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa odgovorov na pritožbo nista vložila.

Pritožba je utemeljena.

Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, gre v sporni zadevi za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, in sicer na podlagi določbe 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Državljanstvo v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen se ugotavlja po Zakonu o državljanstvu FLRJ (ZDRŽ/45), kar v obravnavanem primeru niti ni sporno. Ker je bil J.M. član Kulturbunda, kot to izhaja iz upravnih spisov, se je štel za osebo nemške narodnosti. Te pa se po določbi 2. odstavka 35. člena ZDRŽ/45 niso štele za državljane FLRJ, če so na dan uveljavitve novele ZDRŽ/45, to je 4.12.1948, živele v tujini in so se med vojno ali pred njo s svojim nelojalnim vedenjem pregrešile proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Tožnik je dne 4.12.1948 nesporno živel v tujini.

Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997, je bila presojana ustavnost določb 1. in 2. odstavka 9. člena ter 3. odstavka 63. člena ZDen ter ustavnost uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDRŽ/45. Ustavno sodišče je v zvezi s temi določbami ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, pojasnilo pa je tudi svoje stališče do teh določb. Zlasti je pojasnilo, da je predpostavljanje nelojalnega ravnanja osebe kot tretjega pogoja za nepriznanje državljanstva FLRJ (ostala pogoja pa sta, da je oseba nemške narodnosti, ki je ob uveljavitvi novele ZDRŽ/45 živela v tujini) glede na določbo 3. odstavka 63. člena ZDen šteti kot pravno domnevo, ki je izpodbojna. Stranka v postopku pa lahko to domnevo izpodbije tako, da dokaže svojo lojalnost. Svojo lojalnost lahko taka oseba dokazuje z vsemi dokaznimi sredstvi, ki obstojijo. Pojma lojalnosti oziroma nelojalnosti ZDen ali ZDRŽ ne opredeljujeta. V upravnosodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je nelojalnost podana že s tem, da se je oseba prostovoljno vključila v katero od nemških ali nemškutarskih organizacij, katerih program je temeljil na raznarodovalni politiki, ne da bi morala znotraj take organizacije tudi aktivno delovati. Med takimi organizacijami je bila kot ena najbolj protislovensko usmerjenih prav Kulturbund.

Seveda pa je na tožeči stranki dokazno breme, da je upravičenec aktivno deloval v prid slovenskemu narodu ali kako drugače bil lojalen slovenskemu narodu med II. svetovno vojno ali pa tudi že pred njo, s katerim se izpodbija domneva nelojalnosti. Zgolj trditve o neplačevanju članarine Kulturbundu po mnenju pritožbenega sodišča ne pomenijo že lojalnost slovenskemu narodu. Prav tako uporaba slovenščine sama po sebi ne predstavlja dokaza o lojalnosti slovenskemu narodu, še manj pa pripadnosti narodu.

Kljub temu, da je bil tožnik v upravnem postopku dokaj pasiven, je vseeno predlagal dokaze za ugotavljanje lojalnosti J.M., kar je še zlasti storil v tožbi, kjer je tudi predlagal opravo glavne obravnave. Te sodišče res ni opravilo in te opustitve ni pojasnilo. S tem je sodišče prve stopnje kršilo postopek v upravnem sporu, saj po določbi 1. odstavka 50. člena ZUS sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi.

Glede na ugotovljeno kršitev postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS) je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.