Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Psp 27/2023

ECLI:SI:VDSS:2023:PSP.27.2023 Oddelek za socialne spore

začasna nezmožnost za delo poškodba pri delu dokazna ocena izvedenskega mnenja razveljavitev prvostopenjske sodbe
Višje delovno in socialno sodišče
22. februar 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Utemeljen je pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izvedenskemu mnenju in ni samo opravilo dokazne ocene izvedenskega mnenja. Sodišče bi moralo ugotovitve sodnega izvedenca o razlogu priznane začasne nezmožnosti dokazno ovrednotiti glede na določilo 66. člena ZPIZ-2.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 24. 5. 2021 v celoti in odločbo toženca št. ... z dne 6. 5. 2021 v delu, da je tožnik od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Odločilo je, da je bil tožnik od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Hkrati je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne ter posledično drugače odloči o stroških postopka. Podrejeno zahteva, da pritožbi toženca ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Toženec opozarja, da je sodišče v tem sporu zmotno uporabilo materialno pravo, posledično nepravilno ugotovilo dejansko stanje ter zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Sporen je razlog začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021. Tožnik je izpodbijal toženčevo odločitev, da je razlog priznane začasne nezmožnosti za delo v obravnavanem obdobju bolezen in vztrajal, da je priznana začasna nezmožnost za delo posledica poškodbe pri delu z dne 27. 2. 2018. Imenovani sodni izvedenec kirurgije je menil, da je razlog priznane začasne nezmožnosti za delo posledica poškodbe pri delu, čemur je sodišče nekritično sledilo. Pri tem ni navedlo ustrezne pravne podlage, niti ni opravilo pravne presoje vzročne zveze glede razloga začasne nezmožnosti za delo v tem obdobju kot to zahteva materialno pravo. Glede na definicijo poškodbe pri delu, določene v 66. členu ZPIZ-2, mora biti med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo v konkretnem obdobju podana vzročna zveza. Začasna nezmožnost za delo mora biti neposredna posledica poškodbe pri delu. Celo poškodbe, do katere je prišlo med opravljanjem dela, ki je le povod oziroma tako imenovani sprožilni moment za bolezensko stanje, ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbo pri delu, temveč je vzrok za začasno nezmožnost za delo lahko le bolezen. Če je vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo v določenem obdobju pretrgana, začasna nezmožnost za delo ne more biti posledica poškodbe pri delu, na kar je toženec večkrat opozoril. Vzročne zveze med poškodbo pri delu z dne 27. 2. 2018 in začasno nezmožnostjo za delo v obdobju od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021, ni. Toženec je navajal, da je bila začasna nezmožnost za delo tožnika, ki je sledila poškodbi pri delu z dne 27. 2. 2018, zaključena 17. 4. 2019. Takratno stanje opisuje izvid 17. 4. 2019, ki ne izkazuje poškodbe živcev. Tožnik je bil od tedaj dalje delazmožen in je delo tudi opravljal. V letu 2020 (z dnem 21. 12. 2020), ko je izbrana osebna zdravnica ugotovila začasno nezmožnost za delo (iz razloga bolezen) je šlo za novo zdravstveno stanje. Imenovani zdravnik in zdravstvena komisija sta ga opredelila kot bolezensko, brez obstoja pogojev iz 3. alineje prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2, saj ne gre za neposredno in izključno posledico poškodbe pri delu z dne 27. 2. 2018. Do aktualnih težav je pripeljalo kasnejše (pretirano) obremenjevanje roke. Kot navaja zdravstvena komisija v mnenju z dne 10. 5. 2022 (v pripombah na pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca), je poškodbo mehkega tkiva ali živčne regulacije oziroma klinično izkazane posledice le-teh (oteklina, zatrdlina) pričakovati neposredno po poškodbi oziroma v nekaj mesecih po poškodbi, ne pa dve leti in deset mesecev po poškodbi. Sodni izvedenec je poskušal pomen izvida z dne 17. 4. 2019, ki se ni skladal z njegovim mnenjem, minimalizirati, celo na način, da naj bi se izvidi "kar nekaj diktirali, včasih so že narejeni obrazci in je ta izvid narejen v tem bolj površnem smislu" (stran 6 zvočnega prepisa zaslišanja z dne 14. 9. 2022). Tudi ne drži popolnoma, da le izvid z dne 17. 4. 2019 "seka" ven, ostali pa govorijo, da je oteklina in gibljivost zavrta, saj po izvidu z dne 17. 4. 2019 do ponovne začasne nezmožnosti za delo, ugotovljene z dne 21. 12. 2020, izvidov ni. Izvidov, ki naj bi govorili drugače in se nanašali na isto obdobje kot izvid z dne 17. 4. 2019, sodni izvedenec tudi ne povzema v pisnem izvedenskem mnenju, prav tako pa jih določno ne navaja ob zaslišanju. Ne drži, da fizioterapija ni prinesla izboljšanja. V odločbi z dne 24. 5. 2021 je povzet zaključek fizioterapije v juliju 2018, ki opisuje boljšo gibljivost prstov. Odsotnost izvidov v vmesnem obdobju med 17. 4. 2019 in 21. 12. 2020 ponovno kaže na to, da je bilo zdravljenje poškodbe pri delu z dne 27. 2. 2018 uspešno zaključeno do 17. 4. 2019 in da je vzročna zveza s to poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo v obdobju od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021 pretrgana. Če bi prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, bi moralo ugotoviti, da vzročna zveza med poškodbo pri delu z dne 27. 2. 2018 in začasno nezmožnostjo za delo v obdobju od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021 ni podana. Prvostopenjsko sodišče je vso vero poklonilo sodnemu izvedencu, čeprav bi se mu moralo že ob pavšalnem sklicevanju na neke izvide, ki naj bi govorili drugače kot tisti z dne 17. 4. 2019 (ki jih izvedenec ni povzel in identificiral - kdo in kdaj jih je izdal, ob pavšalni trditvi, da je bil izvid z dne 17. 4. 2019 narejen površno in da ne verjame, da so bili prsti kdaj polno gibljivi), poroditi utemeljen dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja o razlogu priznane začasne nezmožnosti za delo. Podani so bili razlogi iz 254. člena ZPP za pritegnitev drugega sodnega izvedenca. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog toženca, da se postavi drug sodni izvedenec oziroma izvedenski organ, vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo na zapisnik niti takšnih vsebinskih razlogov ne navaja v obrazložitvi sodbe. Navaja zgolj, da je bilo dejansko stanje dovolj razjasnjeno in da izvedba ostalih predlaganih dokazov ne bi v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve. Gre za kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če bi prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, bi bila drugačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotnega materialnega izhodišča in pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje nepopolno razčiščeno, zato je ugodilna sodba izdana preuranjeno.

5. V pritožbeni obravnavi ostaja sporen razlog priznane tožnikove začasne nezmožnosti za delo od 8. 5. 2021 do 25. 6. 2021.1

6. Tožnik je pri delodajalcu 27. 2. 2018 utrpel poškodbo pri delu. Do 5. 5. 2018 je bil tožnik v polnem bolniškem staležu, nato je do 17. 4. 2019 opravljal delo v skrajšanem delovnem času štirih ur. Iz pregleda poteka začasne zadržanosti z dela in pregleda poteka začasne zadržanosti z dela po obravnavah (B1) je razvidna ponovno priznana začasna nezmožnost šele od 21. 12. 2020 do 7. 5. 2021 zaradi bolezni. Na podlagi ponovnega predloga tožnikove osebne zdravnice z dne 3. 5. 2021 je bila zaradi vztrajajočih zdravstvenih težav,2 tožniku za relevantno obdobje priznana začasna nezmožnost za delo iz razloga bolezni.3 Tožnik se je zoper prvostopno odločbo toženca z dne 6. 5. 2021 pritožil, ker ni soglašal z razlogom obravnave "bolezen". Zoper dokončno odločbo toženca, s katero je bila pritožba zavrnjena, se vodi ta spor. V tem sporu imenovani sodni izvedenec kirurg, je v izvedenskem mnenju z dne 31. 3. 2022 ugotovil, da je bila vzrok tožnikove priznane začasne nezmožnosti za delo v relevantnem obdobju poškodba pri delu z dne 27. 2. 2018, katere zdravljenje še ni zaključeno.4 Izvedensko mnenje je tožnik povzel v celoti, toženec pa je podal konkretizirane in substancirane pripombe. Sodišče je na podlagi ustne dopolnitve izvedenskega mnenja v celoti sledilo oceni izvedenca.

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o bistveni kršitvi pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče v dokaznem sklepu in 3. točki obrazložitve sodbe pojasnilo zavrnitev dokaznega predloga po pritegnitvi drugega sodnega izvedenca.

8. Utemeljen pa je pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izvedenskemu mnenju in ni samo opravilo dokazne ocene izvedenskega mnenja. Sodišče bi moralo ugotovitve sodnega izvedenca o razlogu priznane začasne nezmožnosti, kot pravilno opozarja toženec, dokazno ovrednotiti glede na določilo 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-2). V tem socialnem sporu je upoštevajoč dejanske ugotovitve in časovni razkorak med zatrjevano poškodbo pri delu z dne 27. 2. 2018 in priznano začasno nezmožnostjo za delo v obdobju od 8. 6. 2021 do 25. 6. 2021 ključno vprašanje obstoja vzročne zveze. Upoštevajoč prvi odstavek 66. člena ZPIZ-2 se kot poškodba pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Tožnikova začasna nezmožnost za delo, ki je bila neposredna posledica poškodbe pri delu z dne 27. 2. 2018, je bila upoštevajoč zdravstveno stanje tožnika5 takrat tudi zaključena. Od tega dne dalje je tožnik v obdobju od 17. 4. 2019 do 20. 12. 2020 opravljal svoje delo. Šele 21. 12. 2020 je bila tožniku ponovno priznana začasna nezmožnost za delo iz razloga bolezni.6

9. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno trditvijo, da izvedensko mnenje in njegova ustna dopolnitev pavšalno in presplošno odgovarja na konkretizirane in strokovne pripombe toženca iz pripravljalne vloge z dne 11. 5. 2022 (list. št. 29). Sodišče je sicer sodnega izvedenca še zaslišalo, vendar njegova pojasnila tudi po pritožbeni oceni niso prepričljiva. Iz prepisa zvočnega zaslišanja sodnega izvedenca z dne 14. 9. 2022 je na ravni laičnega dojemanja razvidno pojasnilo sodnega izvedenca glede izvida z dne 17. 4. 20197 in njegovo neargumentirano vztrajanje pri pisno podanem izvedenskem mnenju. Izvidov, ki naj bi izkazovali drugače, kot ključni izvid z dne 17. 4. 2019 sodni izvedenec ni povzel, niti jih ni določno navedel. S strani toženca zatrjevanega nasprotja sodni izvedenec ni uspel strokovno odpraviti, podal je le pojasnilo, da je bil izvid narejen površno in da ne verjame ugotovitvam, da so bili prsti kdaj polno gibljivi. Ker gre za ključni izvid,8 bi moralo sodišče neprepričljivo pojasnilo sodnega izvedenca glede ugotovitev v citiranem izvidu, kot pravilno izpostavlja toženec, vzpodbuditi utemeljen dvom o pravilnosti oziroma popolnosti izvedenskega mnenja glede razloga začasne nezmožnosti za delo.

10. Sodišče ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato je bila utemeljena pritegnitev sodnega izvedenca.9 Pri priznanju pravic ima sodni izvedenec praviloma odločilno vlogo. Izogniti se je potrebno nekritičnemu zatekanju sodišča k izvedencu, saj se lahko zgodi, da sodni izvedenec prevzame vlogo sodnika in v svojih izvedenskih mnenjih poda odgovore tudi na pravna vprašanja.10 Sodišče označi izvedencu objekt izvedovanja in sodni izvedenec s svojim znanjem iz določenih dejstev oblikuje strokovno mnenje. Ker je dokaz z izvedencem le eden izmed dokazov, mora sodišče narediti zaključek in mnenje skladno z 8. členom ZPP dokazno oceniti.

11. Sodišče je v 9. in 10. točki obrazložitve sodbe sicer povzelo ugotovitve sodnega izvedenca, ni pa razvidna vsebinska presoja upoštevajoč določilo 66. člena ZPIZ-2. Kot zatrjuje toženec, mora biti nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe pri delu.11 Razvidno je, da je sodni izvedenec v izvedenskem mnenju presegel kompetenco ugotavljanja dejstva, ko je pravno sklepal, da gre za poškodbo pri delu,12 čemur je sodišče le nekritično sledilo. Tudi po pritožbeni oceni sodni izvedenec diskrepance med izvidi, na katere je oprl svojo odločitev in jih pri tem, kot pravilno izpostavlja toženec ni povzel ali določno navedel v izvedenskemu mnenju ter ključnim izvidom z dne 17. 4. 2019, ni uspel pojasniti.

12. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je v obravnavani zadevi ostalo nerazčiščeno vprašanje (morebitne pretrganosti) vzročne zveze med poškodbo pri delu in priznano začasno nezmožnostjo za delo. Iz vseh navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pomanjkljivosti ni mogoče odpravljati na pritožbeni stopnji ne da bi se s tem nesorazmerno poseglo v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami; v nadaljevanju Ustava RS).13

13. V ponovljenem sojenju bo ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno dopolniti postopek v nakazani smeri in se ob upoštevanju določila 66. člena ZPIZ-2 opredeliti do obstoja vzročne zveze med zatrjevano poškodbo pri delu z dne 27. 2. 2018 in priznano začasno nezmožnostjo za delo v obdobju od 8. 6. 2021 do 25. 6. 2021. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih, za razjasnitev vseh pravno relevantnih pomembnih dejstev, bo po ponovni presoji dokazov skladno z 8. členom ZPP mogoče pravilno presoditi zakonitost izpodbijanih odločb in odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

14. V ponovljenem sojenju bo potrebno odločiti tudi o vseh predhodno priglašenih stroških sodnega postopka, ki so glede na 165. člen ZPP pridržani za končno odločbo.

1 Toženec vztraja, da je razlog tožnikove priznane začasne nezmožnosti za delo bolezen in ne poškodba pri delu, kar je ugotovilo sodišče v izpodbijani odločitvi. 2 Kjer je kot prvi dan zadržanosti naveden 21. 12. 2020. 3 Isto kot v predhodnih odločbah toženca. 4 Skliceval se je na dodatno preiskavo (MR), na katero je tožnik naročen in bo osvetlila možnost morebitnega kirurškega zdravljenja. 5 Izvid z dne 17. 4. 2019 izkazuje, da pri tožniku ni izkazane poškodbe živcev, prisotna je rezidualna oteklina dorzuma leve dlani, z mirno brazgotino, polno gibljivostjo zapestje in prstov, s priporočilom o razgibavanju in postopni, povsem normalni uporabi roke. 6 Vse do podaje predloga tožnikovega osebnega zdravnika z dne 3. 5. 2021 tožnik ni nasprotoval vzroku priznane začasne nezmožnosti. 7 Na podlagi katerega se je nenazadnje zaključila začasna nezmožnost za delo, povzročena zaradi poškodbe pri delu. 8 Na podlagi katerega je bila začasna nezmožnost za delo tožnika dalje od poškodbe pri delu 27. 2. 2018 do 5. 5. 2018 (vzrok poškodba pri delu), zaključena. 9 Naloga izvedenca je zagotoviti sodniku znanja, ki jih ta nima in brez katerih odločitev o sporu ni mogoča. Izvedenec je kot strokovni pomočnik sodišča na njegova navodila vezan. 10 Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je, da sodniku posreduje abstraktna pravila znanosti ali stroke, ki so znana določenemu krogu strokovnjakov. Dejansko stanje se nanaša le na tista dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. 11 Med njima mora biti podana vzročna zveza. Upoštevajoč, da je bila tožniku začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe pri delu z dne 27. 2. 2018 zaključena s 17. 4. 2019 in da v vmesnem obdobju vse do 21. 12. 2020 tožnik ni bil začasno nezmožen za delo. Tudi iz tožnikove izpovedbe je razvidno, da je vse do decembra 2020 opravljal delo viličarja, nakar je bil premeščen na delovno mesto vulkanizerja, ki je težko delo, ki ga je opravljal brez pomoči, prišlo do zdravstvenih težav, ki so pogojevale priznanje začasne nezmožnosti za delo. Na mestu je konkretizirana pripomba toženca o zdravstvenih težav ob opravljanju za tožnikovo roko pretežkega dela, kar bi lahko bilo povezano s trajno nezmožnostjo za opravljanje tega dela. Slednje je izvedenec na samem zaslišanju posredno tudi potrdil. Kljub obrazloženemu sodišče ni našlo nobenega razloga, da bi ugotavljalo nepretrganost vzročne zveze med priznano začasno nezmožnostjo za delo, ki je predmet tega spora in poškodbo pri delu z dne 27. 2. 2018. 12 "Ker naj bi bilo to jasno tako zdravniku kot laiku, da gre za bizarno vztrajanje toženca, da gre za bolezen". 13 Hkrati bi bilo zaradi morebitnega izvajanja dodatnih in ne zgolj dopolnitve že izvedenih dokazov kršeno načelo neposrednosti iz 4. člena ZPP, ki je temelj analitično sintetični dokazni oceni iz 8. člena ZPP. Tudi zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka je smotrneje, da se sporna dejstva razčistijo pred sodiščem prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia