Jedro

Pričakovanja, da bo Vrhovno sodišče ob presoji zahteve za varstvo zakonitosti odločilo o pomembnem pravnem vprašanju, ni pravilno izključevati z okoliščino, da v isti zadevi ni mogoče dopustiti revizije.

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza dolžnost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani ter da se do njih opredeli, razen če so nedopustne, za odločitev nerelevantne ali očitno neutemeljene.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje (o stroških pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah (parc. št. 958, 959, 962, 965/1, 965/2, 965/3, 965/4, 967/4, 970/2, 970/3, 81.S, 960, 966/1, 970/1, vse k. o. V. V.), na katerih je vknjižena lastninska pravica pokojne matere pravdnih strank, in njihovo izločitev iz zapuščine. Zahtevek je utemeljevala s trditvami o realizirani ustni izročilni pogodbi in vlaganjih. Po prejemu izvedenskega mnenja je postavila „podrejeni tožbeni zahtevek“, s katerim je uveljavljala ugotovitev lastninske pravice in izločitev iz zapuščine v manjšem obsegu (parc. št. 967/4, 970/3 v deležu 55/100, parc. št. 81.S pa v deležu 77/100), ki ustreza cenilčevim ugotovitvam o vlaganjih. Sodišče prve stopnje je menilo, da gre za spremembo tožbe, ki jo je s sklepom dopustilo, s sodbo pa je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (I. točka izreka) in ugodilo podrednemu (II. točka izreka). Tožencem je naložilo, naj tožnici plačajo 6.365,19 EUR njenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je s podrejenim zahtevkom v celoti uspela.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo, sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju tožilstvo) vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa o stroških in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v nov postopek. Meni, da je zahteva dovoljena, saj zoper sklep o stroških revizije ni mogoče dopustiti (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP), izpolnjen pa je tudi pogoj iz 367.a člena ZPP (zagotovitev pravne varnosti). Opozarja, da je pritožbeno sodišče spregledalo relevantne pritožbene navedbe tožencev v zvezi s stroški (stran 6 in 7 pritožbe). Toženci so se se zoper prvostopenjsko sodbo in sklep pritožili iz vseh pritožbenih razlogov in izrecno navedli, da se pritožujejo tudi zoper odločitev o stroških. Prvostopenjskemu sodišču so med drugim očitali zmotno oceno uspeha tožnice, ki ni uspela v celoti, temveč niti s polovico svojega zahtevka. Ker je sodišče druge stopnje pritožbo tožencev tudi v tem delu zavrnilo, ne da bi relevantne pritožbene očitke vzelo na znanje in se do njih opredelilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovorila tožnica, ki nasprotuje njeni dovoljenosti in predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev. Priglaša tudi stroške. Meni, da v konkretni zadevi ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju (prvi odstavek 367.a člena ZPP), ki se pri odločanju o stroških postopka ne more pojaviti. Zaradi manjše pomembnosti ima odločba o stroških le značaj sklepa (peti odstavek 128. člena ZPP), zoper katerega tudi ni mogoča revizija, saj ne pomeni pravnomočnega konca postopka (384. člen ZPP).

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Zoper izpodbijano odločbo vrhovno sodišče ne bi moglo dopustiti revizije, saj gre za sklep o stroških, s katerim se postopek pravnomočno ne konča (četrti odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Takšno odločbo lahko tožilstvo izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (drugi in tretji odstavek 385. člena ZPP). Pričakovanja, da bo vrhovno sodišče ob presoji zahteve za varstvo zakonitosti odločilo o pomembnem pravnem vprašanju, ni pravilno enačiti z možnostjo dopustitve revizije, ki pogojuje dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti. Tudi sicer sama narava stroškovnih odločb ne daje zadostne opore za sklepanje, da se ob njenem odločanju ne more pojaviti pravno vprašanje, katerega rešitev je v interesu pravne varnosti.(1) Kot pravilno meni tožilstvo, je takšno lahko prav vprašanje spregleda sklepčnih pritožbenih navedb, ki izhaja že iz odločbe sodišča druge stopnje.

7. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza dolžnost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani ter da se do njih opredeli, razen če so nedopustne, za odločitev nerelevantne ali očitno neutemeljene.(2) Pritožbeni očitek tožencev, ki napada sklepanje prvostopenjskega sodišča o popolnem uspehu tožnice, takšnih pomanjkljivosti nima, saj sledi izreku prvostopenjske odločbe, v katerega pritožbeno sodišče ni poseglo. Ker ta ne izraža le tožničinega uspeha (II. točka izreka), temveč tudi njen neuspeh (I. točka izreka) in ker pritožbeno sodišče v njem ni našlo nepravilnosti glede razpolaganja s tožbenim zahtevkom, bi se moralo do navedenih očitkov opredeliti. Obrazložitev izpodbijane odločbe razkriva, da te dolžnosti ni izpolnilo ne izrecno ne konkludentno. Navedena opustitev krši pravico tožencev do izjavljanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki jo z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavlja tožilstvo, zato ji je vrhovno sodišče ugodilo, odločbo pritožbenega sodišča o stroških pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 148/2014 z dne 28. 8. 2014. Op. št. (2): Glej npr. Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str.238-244 (in tam navedeno sodno prakso); Zobec, J. v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 300-301 (in tam navedeno sodno prakso).