Jedro

Na podlagi 32. člena SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca. Gre za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je zavrglo tožbo zaradi motenja posesti, vloženo 1.12.2010. Ugotovilo je, da je bila vložena po poteku tridesetdnevnega zakonskega roka.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Navaja, da je med strankama tega postopka že tekel pravdni postopek zaradi motenja posesti, ki je že pravnomočno končan. Toženec je po tem sklepu dolžan vzpostaviti prejšnje stanje in sicer odstraniti železne nosilce in mrežo iz žice med parc. št. 615/8 in 616/9 ter betonske stožce in vanje betonirane železne nosilce, ki so povezani z verigo in zaklenjeni z obešanko. Obe motenji sta medsebojno povezani in gre v konkretnem primeru za nadaljevano motenje s strani toženca. Z postavitvijo nosilnega stebra približno na sredini dovoza je toženec cesto zožil, vendar je bilo po postavitvi sredinskega stebra možno še vedno voziti levo ali desno od njega, saj širina dovozne ceste to omogoča. Do dejanskega motenja je zato prišlo, ko je toženec namestil obe krili vrat in nato levo krilo, ki ga sedaj uporablja kot svoj osebni vhod, zaklenil z obešanko. Tako lahko tožeča stranka uporablja le del vhoda na desni strani, ki ga toženec ni zaklenil. Obe krili vrat sta bili montirani v soboto 30.10.2010, pri čemer je toženec zaklenil levo krilo vrat kasneje, torej po izteku delovnega časa pri tožeči stranki in je tako slednja za motenje, ki onemogoča dosedanji način vožnje, izvedela šele 2.11.2010 zjutraj.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Uvodoma je potrebno ugotoviti, da je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je do motenja posesti prišlo tako, da je toženec železni nosilec vrat prestavil in s tem vhodna vrata na parcelo 615/9 k.o. X. zmanjšal in tožeči stranki onemogočil dosedanjo rabo nepremičnin in bistveno otežil dostop do njenih nepremičnin na parceli 616/9 k.o. X. s tovornimi vozili. Navedla je še, da je šele 2.11.2010 ugotovila končni rezultat motenja, ki je bil v tem, da je toženec iz prejšnjega skupnega vhoda naredil dva vhoda, pri čemer je vhod tožeče stranke zaradi tega bistveno zožan. Tožeča stranka je torej kot dejanje, ki je (že) povzročilo motenje, zatrjevala prestavitev železnega nosilca vrat. Pritožbene trditve, da je bila kljub postavitvi nosilnega stebra ograje vožnja še vedno možna, saj je bilo mogoče voziti levo ali desno od sredinskega stebra in pritožbena trditev, da je do dejanskega motenja posesti zato prišlo šele, ko je toženec namestil obe krili vrat in nato levo krilo zaklenil z obešanko, so glede na navedeno pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče, upoštevajoč 337. člen ZPP, ne sme upoštevati. Pritožnik namreč v zvezi s tem ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti že pred sodiščem prve stopnje.

6. Ker je do prestavitve nosilcev vrat, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ne izpodbija, prišlo že 23.10.2010 v dopoldanskem času in so bila 30.10.2010 montirana le še krila vrat, za to prestavitev nosilcev pa je tožena stranka izvedela najkasneje v tednu, ki je sledil, to je med 25.10.2010 do 29.10.2010, je zaključek sodišča prve stopnje, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel najkasneje z 29.11.2011, pravilen.

7. Ker je na podlagi 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, je posledično pravilna tudi odločitev o zavrženju tožbe. Gre namreč za materialni prekluziven rok, ki ni podaljšljiv, sankcija za njegovo zamudo pa je zavrženje tožbe.

8. Na pravilnost odločitve ne vpliva pritožbeno opozarjanje, da je med pravdnima strankama že tekel postopek zaradi motenja posesti. Postopek v citirani zadevi je, kot pritožnik navaja, pravnomočno zaključen, zato na pravočasnost te tožbe vprašanje, ali gre, če bi do takšnega motenja prišlo še v teku prejšnjega postopka, za nadaljevano motenje, ne more vplivati. Enako velja za trditve, da toženec obveznosti po pravnomočnem sklepu v že zaključeni motenjski zadevi še vedno ni izpolnil. 9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, postopek na prvi stopnji in sklep sodišča pa tudi nista obremenjena s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep. Odločitev ima podlago v 2. točki 365. člena ZPP.

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP sama nosi pritožbene stroške. Odločitev v zvezi s tem je že zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Ker odgovor na pritožbo, ki ga je vložila tožena stranka, ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, je pritožbeno sodišče zaključilo, da le-ta ni potreben. Glede stroškov, ki jih je tožena stranka v zvezi s tem priglasila, je pritožbeno sodišče zato odločilo, da jih nosi sama (155. v zvezi s 165. členom ZPP).