Jedro

Iz povzetih razlogov, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema, izhaja, da toženka svojega oziroma izostanka svoje zakonite zastopnice v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP, iz katerega izhaja, da lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, zaradi česar je vabljenemu onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora biti opravičilu predloženo ustrezno zdravniško potrdilo, ni ustrezno opravičila. Iz pravočasnega opravičila toženke z dne 6. 11. 2023 (e - sporočilo) sicer izhaja, da zakonite zastopnice ne bo, ker je odsotna, ni pa naveden razlog zatrjevane nenačrtovane in nepredvidene odsotnosti, ki bi jo onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) glavnico v znesku 19.396,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, navedenih v nadaljevanju izreka, kar vse je natančneje razvidno iz izreka v tem delu. V točki II izreka je v presežku, za znesek 161,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2021 do plačila, tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz točke III izreka izhaja, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka v znesku 1.886,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti to plačila.

2. Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, saj ji ni bila zagotovljeno temeljno jamstvo procesnega postopka - pravica do učinkovite obrambe. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 282. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Sodišče prve stopnje je 8. 11. 2023 v odsotnosti zakonite zastopnice toženke opravilo pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo. Pred izvedbo naroka je zakonita zastopnica toženke in odvetnica A. A., ki toženko zastopa v drugih postopkih, seznanila sodišče, da zakonita zastopnica na narok zaradi zdravstvenih razlogov, povezanih z njenim otrokom, ne bo mogla pristopiti, zato prosi za njegovo preložitev. Sodišče prve stopnje njenega izostanka ni štelo za upravičenega, prvi narok za glavno obravnavo je opravilo in v zadevi odločilo. Zakonita zastopnica toženke, B. B., je za narok dne 8. 1. 2023 kasneje (29. 11. 2023) prejela potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela zaradi nege ml. otroka in ga predložila sodišču. Toženki ni znano, zakaj bi se pravdni postopek zavlekel, če bi sodišče njeni prošnji za preložitev naroka ugodilo. Iz odločb VSRS je razbrati, da se naj stranke čim manj obremenjuje s procesnimi omejitvami, vse v težnji, da se ugotovi materialna resnica. S tem ko sodišče prve stopnje naroka ni preložilo, je ravnalo preveč rigorozno, toženko pa je prikrajšalo v njeni pravici do izjave. Toženka je namreč sodišče pred izvedbo naroka seznanila z razlogi izostanka in pojasnila, zakaj nima pisnega opravičila. V tem kontekstu toženka opozarja na odločbo VSM I Cpg 213/2023 z dne 12. 10. 2023. Zaradi ugotovljene procesne kršitve je ostalo dejansko stanje in nepopolno ugotovljeno. Z ravnanjem sodišča so bila kršena tudi ustavna jamstva v sodnem postopku.

Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene ugovore in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi smiselno zatrjevane procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo pa tudi ni določbe 282. člena ZPP in s tem ni storilo procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je v točki 5 obrazložitve navedlo obširne, jasne in tehtne razloge, zakaj pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, razpisanega za dne 8. 11. 2023, na predlog toženke ni preložilo. Iz povzetih razlogov, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema, izhaja, da toženka svojega oziroma izostanka svoje zakonite zastopnice v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP, iz katerega izhaja, da lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, zaradi česar je vabljenemu onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora biti opravičilu predloženo ustrezno zdravniško potrdilo, ni ustrezno opravičila. Iz pravočasnega opravičila toženke z dne 6. 11. 2023 (e - sporočilo) sicer izhaja, da zakonite zastopnice ne bo, ker je odsotna, ni pa naveden razlog zatrjevane nenačrtovane in nepredvidene odsotnosti, ki bi jo onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku. Pri tem je sodišče prve stopnje utemeljeno posebej izpostavilo, da je toženka vabilo za narok dne 8. 11. 2023 prejela že 11. 9. 2023, tako da je imela po pravilnem stališču izpodbijane sodbe dovolj časa, da bi sodišče pravočasno obvestila o razlogih, ki njeni zakoniti zastopnici preprečujejo prihod na sodišče. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da iz e - sporočila odvetnice A. A. z dne 7. 1. 2023 (slednja toženke v tem postopku ne zastopa, k opravičilu v imenu toženke tudi ni priložila pooblastila za njeno zastopanje) izhaja, da zakonita zastopnica zaradi zdravstvenih težav svojega otroka že dalj časa obiskuje Center za slepe in slabovidne v Ljubljani, kar po pravilni presoji izpodbijane sodbe ne kaže nato, da gre za nujen in nepredviden razlog nezmožnosti prihoda na sodišče. Nenazadnje je sodišče prve stopnje v tem delu obrazložitve pravilno poudarilo, da toženka ni izkazala, da bi njena zakonita zastopnica zaradi omenjenih zdravstvenih težav z otrokom ravnala ustrezno skrbno in v zadevi za zastopanje pravočasno pooblastila pooblastila odvetnika, ki bi namesto nje pristopil na narok.

7. Glede na navedeno ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje toženki s svojih ravnanjem (izvedbo pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo kljub njenemu opravičilu) kršilo pravico do izjave in storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem ni odveč pripomniti, da toženka zgoraj povzetih razlogov izpodbijane sodbe v pritožbi v celoti gledano ne graja. Zatrjuje le, da je pojasnila razloge izostanka, kar pa ne drži, saj jih je pojasnila le odvetnica, ki je v tej zadevi ne zastopa, pri čemer iz njih, kot je že bilo navedeno, ne izhaja, da gre za nenadne in nepredvidljive razloge, ki bi zakoniti zastopnici onemogočali prihod na sodišče. Prav tako ne drži, da je toženka pojasnila, zakaj nima pisnega opravičila oziroma, zakaj ga od ustanove, ki jo z otrokom obiskuje, ni mogla pridobiti. O tem se sploh ni izrekla. K pritožbi je sicer priložila Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela št. 10644944 z dne 29. 1. 2023, a priloženi dokaz glede na obrazloženo ne more vplivati na sprejeto odločitev. V posledici sprejetega stališča je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je izostanek štelo za opravičen, kršilo določbo 282. člena ZPP. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da toženka v obravnavani zadevi na dopolnitev tožbe tožnice z dne 14. 12. 2021 sploh ni odgovorila.

8. Odločba VSM I Cpg 213/2023 z dne 12. 10. 2023, na katero se sklicuje pritožnica, v obravnavani zadevi ni uporabljiva, saj ne gre za primerljivo situacijo. V tej zadevi tožena stranka po pozivu sodišča, danem v skladu s prvim in drugim odstavkom 278. člena ZPP, na dopolnitev tožbe tožeče stranke (postopek se je začel po predlogu za izterjavo denarne terjatve) ni odgovorila oziroma je pred iztekom roka predlagala njegovo podaljšanje zaradi bolniške in porodniške odsotnosti. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni ugodilo, zavrnilo ga je kot pavšalnega in neizkazanega ter s sodbo odločilo o zahtevku. S strani tožeče stranke zatrjevana dejstva je štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ni dvoma, da je sodišče prve stopnje z opisanim ravnanjem kršilo pravico stranke do izjave in storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi če tožena stranka ni izkazala upravičenih razlogov za podaljšanje roka (gre za podaljšljiv sodni rok), je treba njeno pravico do izjave upoštevati v luči določb 286. in 286.a člena ZPP.

9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Ker toženka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Enako velja za tožnico, saj njene navedbe v odgovoru na pritožbo niso v bistveni meri doprinesle k odločitvi v zadevi. Stroški za sestavo vloge niso bili potrebni (155. člen ZPP).