Jedro

Institut odprave nepravilnosti pri opravljanju izvršbe se nanaša na nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, ne sodišče. Za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešilo sodišče, so strankam na voljo redna ali izredna pravna sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni ugodilo dolžnikovi zahtevi za odpravo nepravilnosti. Ugotovilo je, da je sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin z dne 12. 10. 2015 izdalo sodišče, ki vodi postopek, in je postal pravnomočen na podlagi sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 5/2016 z dne 24. 2. 2016. Ne gre za uporabo instituta nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Dolžnik bo imel možnost vložiti pritožbo zoper odločbo sodišča, ki bo sledila opravljeni dražbi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in iz razloga protiustavnosti. V pritožbi navaja, da je sodišče začelo nov postopek in uvedlo novo opravilno številko iste izvršilne zadeve ter izdalo odredbo o prodaji nepremičnin na prvi javni dražbi kljub temu, da še ni na zakonit način ugotovilo vrednosti nepremičnin. Nadaljnje postopanje sodišča je v nasprotju z odločitvijo Višjega sodišča v Celju I Ip 51/2018 z dne 9. 3. 2018, skladno s katero bi bilo potrebno ponoviti vsa nezakonito izvedena izvršilna dejanja sodišča prve stopnje. Izvršilni postopek je bil prekinjen s 5. 10. 2015. V času prekinjenega postopka je sodišče izdalo sklepe in odredbe oziroma opravilo izvršilna dejanja: sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin z dne 12. 10. 2015, sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 5/2016 z dne 24. 2. 2016 o zavrnitvi pritožbe dolžnika zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, odredbo z dne 10. 3. 2016 o prodaji nepremičnin na prvi dražbi, do sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka. Slednjega je razveljavilo višje sodišče v sklepom z dne 9. 3. 2018. Za zakonit potek postopka bi moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vrednost nepremičnin in nato nadaljevati s fazami postopka, česar ni storilo. Ponovno bi moralo ugotoviti vrednost nepremičnin. Pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin naj angažira novega cenilca, ki bo podal oceno o tržni vrednosti nepremičnin, glede na to, da so cenitve cenilca A. same s sabo v nasprotju, nepravilne, nestrokovne, pristranske in nezakonite, kot že zatrjevano. Stranki sta podali pripombe na cenitev. Dolžnikov ponovni predlog za določite novega cenilca je utemeljen, skliceval se je na dosedanje navedbe. Opozoril je, da je od cenitve preteklo več let in zaradi časovne odmaknjenosti ter gibanja cen oziroma sprememb na trgu nepremičnin ni in ne more biti pravilna podlaga za oceno tržne vrednosti nepremičnin.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se institut odprave nepravilnosti pri opravljanju izvršbe nanaša na nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, ne sodišče. To izhaja iz prvega odstavka 52. člena ZIZ.

6. Dolžnik je v zahtevi predlagal in neutemeljeno ponavlja v pritožbi odpravo nepravilnosti na način, da sodišče prve stopnje ponovno določi cenilca za ugotovitev vrednosti nepremičnin in izda nov sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrednost nepremičnin s pravnomočnim sklepom z dne 12. 10. 2015. Če ga je domnevno izdalo v času prekinitve postopka zaradi pripojitve prvotnega upnika k novemu, ne more dolžnik zaradi tega doseči ponovnega ugotavljanja vrednosti nepremičnin. Za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešilo sodišče, so strankam na voljo redna ali izredna pravna sredstva1. Dolžnik je vložil pritožbo zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, vendar z njo ni bil uspešen. Vložil je tudi ustavno pritožbo in Ustavno sodišče je ni sprejelo, kot izhaja iz njegovega sklepa z dne 18. 7. 2016. Napotek sodišča druge stopnje v sklepu I Ip 51/2018 z dne 9. 3. 2018 o ponovitvi nezakonito izvedenih izvršilnih dejanj se ni nanašal na pravnomočne odločbe. Te so med stranki vnesle pravni mir. Napotek se je nanašal na ponovitev javnih dražb, kar je sodišče prve stopnje storilo z razpisom v odredbi z dne 3. 5. 2018 in izvedbo prvega naroka za prodajo 7. 6. 2018. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin ima dolžnik na voljo ureditev po četrtem odstavku 178. člena ZIZ, na katero je ravno tako pravilno opozorilo sodišče prve stopnje2. 7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklepa VSL I Ip 2466/2014, VSC Cp 1904/2005. 2 Sklep VSL III Cp 2326/2004.