Jedro

Institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti predstavlja samostojen pravni institut davčnega prava, ki ga ureja 100. člen ZDoh-2 in se na podlagi tretjega odstavka tega člena uveljavlja po posebnem postopku (in rokih) kot ga določa ZDavP-2 na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala davčnemu organu. V nobenem delu ni vezan na institut samoprijave, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog s katerimi se vloži davčna napoved. S četrtim postavljenim vprašanjem revident torej v bistvu sprašuje po primernosti zakonske ureditve, ki uveljavitev pravice do odloga davčnega zavezanca veže na postopek določen v ZDavP-2, kar pa ne more biti predmet sodnega odločanja. Na podlagi navedenega nista za obravnavano zadevo pomembna niti drugo in četrto postavljeno vprašanje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 42153-10441/2015-2 z dne 22. 12. 2015, s katerim je prvostopenjski davčni organ zavrgel vlogo tožeče stranke za odlog ugotavljanja davčne obveznosti pri odsvojitvi kapitala na podlagi pogodbe o neodplačni odtujitvi poslovnega deleža v družbi M., d. o. o., na dan 22. 10. 2015, vpisani v prejemni vpisnik št. SV 667/13. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-05-22/2016-2 z dne 20. 9. 2016, pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. V okviru citirane določbe revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnih pravnih vprašanj. Kot pomembna navaja naslednja vprašanja: 1) Ali so roki iz 331. člena v zvezi s 3. in 5. odstavkom 326. člena ZDavP-2 materialni prekluzivni roki, katerih zamuda vodi v zavrženje vloge ali gre za procesne roke, ki nimajo takšnih posledic?, 2) Kakšnega pomena je samoprijava po pozivu davčnega organa za uveljavitev odloga davčne obveznosti?, 3) Ali je zavrženje vloge za uveljavitev odloga davčne obveznosti skladno z načelom sorazmernosti, ki je določen v 6. členu ZDavP-2, načelom pravne varnosti in načelom enakega varstva pravic? in 4) Kakšnega pomena je priglasitev ugotavljanja odloga davčne obveznosti glede na vsebino določbe 100. člena ZDoh-2 - ali je namenjena preveritvi obstoja pravice, to je ugotovitvi pravice do odloga (ugotovitvene narave) ali pa pravica obstoji šele pod pogojem, da jo prizna davčni organ?

8. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.1 Revident teh zahtev ni izpolnil. 9. Pravna narava roka iz 331. člena ZDavP-2 v obravnavani zadevi ni pomembno pravno vprašanje, ker je rok za vložitev davčne napovedi iz 326. člena ZDavP-2, v kateri se lahko poda predlog za odlog davčne obveznosti, potekel pred vložitvijo revidentove vloge, s tem pa tudi možnost njegove priglasitve. Zamuda roka pa ne more biti brez pravnih posledic, na način kot si to zmotno razlaga revident, zato tudi ni jasno, zakaj naj bi prav obravnavano zavrženje pomenilo kršitev načel sorazmernosti, pravne varnosti in enakega varstva pravic, kar trdi revident v svojem tretjem vprašanju.

10. Institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti predstavlja samostojen pravni institut davčnega prava, ki ga ureja 100. člen ZDoh-2 in se na podlagi tretjega odstavka tega člena uveljavlja po posebnem postopku (in rokih) kot ga določa ZDavP-2 na podlagi priglasitve odsvojitve kapitala davčnemu organu. V nobenem delu ni vezan na institut samoprijave, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog s katerimi se vloži davčna napoved. S četrtim postavljenim vprašanjem revident torej v bistvu sprašuje po primernosti zakonske ureditve, ki uveljavitev pravice do odloga davčnega zavezanca veže na postopek določen v ZDavP-2, kar pa ne more biti predmet sodnega odločanja. Na podlagi navedenega nista za obravnavano zadevo pomembna niti drugo in četrto postavljeno vprašanje.

11. Ker uveljavljan pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker revident z revizijo ni uspel sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku v nadaljevanju ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015, X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi.