Jedro

Zgolj izraženo pričakovanje, da bo sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje, vztrajalo pri po mnenju predlagatelja napačnih materialnopravnih stališčih, ki bodo pripeljale do neugodne odločitve za predlagatelja, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je ob vložitvi pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 136/2018 z dne 10. 9. 2019 vložila tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti glede odločanja o pritožbi, v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V njem zatrjuje, da naj bi se pojavljala resna skrb, da je Višje sodišče v Ljubljani v zadevi ujeto v konflikt interesov, ki zbuja dvom v njegovo nepristranskost ter zato lahko vpliva na pravilnost in zakonitost sojenja. Obstajala naj bi resna bojazen, da bo Višje sodišče v Ljubljani, enako kot v že pravnomočno končanem postopku začasnega zavarovanja, dalo prednost interesom Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani na škodo tožene stranke. Glede na že zavzeto stališče v postopku začasnega zavarovanja ni za pričakovati, da bo Višje sodišče sedaj v pritožbenem postopku pritrdilo toženi stranki.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. Okoliščina, da je Višje sodišče v Ljubljani v postopku začasnega zavarovanja že zavzelo materialnopravno stališče glede vprašanja, ki je pomembno pri meritornem odločanju o glavni stvari, s katerim pa se tožena stranka ne strinja, ne predstavlja okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v nepristranskost tega sodišča. Pravilnost zavzetih materialnopravnih stališč pri sprejemanju odločitev sodišča je mogoče preizkušati le z dovoljenimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločitve sodišč. Zgolj izraženo pričakovanje, da bo sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje, vztrajalo pri po mnenju predlagatelja napačnih materialnopravnih stališčih, ki bodo pripeljale do neugodne odločitve za predlagatelja, ne predstavlja drugega tehtnega razloga za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.1 Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

6. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča Up-269/96 z dne 24. 3. 1998.