Jedro

Sklep o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS), v Uradnem listu RS z dne 13. 9. 2013 in na svoji spletni strani, objavila javno zbiranje ponudb za oddajo v najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjama - grad Jama. Po opravljenem pregledu prispelih ponudb pa je z izpodbijanim sklepom, kot najugodnejšega ponudnika, izbrala družbo A. d.d. Ponudnikom, med njimi tudi tožeči stranki, ki s svojo ponudbo niso uspeli pa je vrnila vplačano varščino.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, z njim pa je bilo poseženo v njen pravni položaj in kršena njena ustavno zagotovljena pravica enakosti pred zakonom, saj bi morala biti izbrana kot najugodnejši ponudnik. Čeprav iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa izhaja, da zoper navedeni sklep ni pritožbe ter da neizbrani ponudniki nimajo na voljo rednega pravnega sredstva, lahko pa vložijo tožbo pri krajevno pristojnem rednem sodišču splošne pristojnosti, je iz previdnosti zaradi zakonsko predpisanega roka za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu in možnosti, da bi sodišče splošne pristojnosti odreklo svojo pristojnost za odločanje o ničnosti izpodbijanega sklepa, primorana sklep izpodbijati tudi s tožbo v upravnem sporu. Glede na določbe 1. in 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) meni, da je tožena stranka, kot državni organ s tem ko je, z izpodbijanim sklepom odločila, da za najugodnejšega ponudnika izbere drugega ponudnika, posegla v njen pravni interes in položaj. Pri tem pa je bila, v postopku odločanja zaradi očitnega arbitrarnega ravnanja tožene stranke in neenakopravnega obravnavanja ponudnikov, kršena ustavno zagotovljena pravica enakosti pred zakonom. Ob tem ugotavlja, da ji ob tako očitno arbitrarni in nezakoniti odločitvi tožene stranke ni zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo. Iz istih razlogov je treba dopustiti tožbo v upravnem sporu tudi, če bi sodišče štelo izpodbijani sklep kot akt poslovanja. V nadaljevanju tožbe pa navaja razloge iz katerih naj bi izhajalo, da je bila najugodnejši ponudnik za najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjama - grad Jama. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo trdi, da sta tako izbor kot tudi na njegovi podlagi dne 14. 11. 2013 sklenjena pogodba, skladna z Ustavo Republike Slovenije, Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju USPDSLS). Izbor najemnika je bil namreč opravljen skladno z objavljenimi merili in ni bil arbitraren kot to trdi tožeča stranka. Pri tem so bila upoštevana vsa načela iz ZSPDSLS, ki jih ta zakon določa za ravnanja s stvarnim premoženjem države (4. člen - načelo gospodarnosti, 5. člen - načelo odplačnosti, 6. člen - načelo enakega obravnavanja, 7. člen - načelo preglednosti in 8. člen - načelo javnosti).

Tudi družba A. d.d. kot prizadeta stranka, je podala odgovor na tožbo, v katerem najprej nasprotuje pristojnosti Upravnega sodišča RS za odločanje v tem sporu, v nadaljevanju pa navaja, da je bila odločitev tožene stranke o izboru najugodnejšega ponudnika za najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjama - grad Jama, pravilna.

K točki I. izreka: Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov; V skladu z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu, sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom oddala v dolgoročni najem kulturni spomenik državnega pomena Predjama - grad Jama, skladno z določbami Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti. V 1. točki prvega odstavka 3. člena istega zakona pa je določeno, da so stvarno premoženje nepremičnine in premičnine. Upravljanje stvarnega premoženja pa pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, popravilo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (5. točka prvega odstavka 3. člena ZSPDSLS). Tudi v 4. alineji prvega odstavka 26. člena ZSPDSLS je določeno, da med upravljanje nepremičnega premoženja sodi tudi oddaja v najem. V 28. členu pa je določeno, da se nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v najem in to na enega od načinov določenih v prvem odstavku 20. člena zakona (javna dražba, javno zbiranje ponudb ali neposredna pogodba). V 29. členu ZSPDSLS pa je določen postopek oddaje nepremičnega premoženja v najem, ki omogoča tako razpis javnega zbiranja ponudb, kot tudi najem na podlagi neposredne ponudbe.

Glede na navedene določbe ZUS-1 in ZSPDSLS torej nesporno izhaja, da izpodbijani sklep tožene stranke o izboru najugodnejšega ponudnika za dolgoročni najem kulturnega spomenika državnega pomena Predjama - grad Jama, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 saj ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke, v kateri bi se odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Poleg tega niti iz Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, niti Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ne izhaja, da se v opisanem primeru vodi upravni postopek oziroma odloča skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Izpodbijani sklep je torej takoimenovani akt poslovanja tožene stranke s katerim je izbrala, po opravljenem razpisu javnega zbiranja ponudb, najemnika za svoje stvarno premoženje (kulturni spomenik državnega pomena Predjama - grad Jama).

V zvezi z navedbami tožeče stranke, da v zvezi z izpodbijanim sklepom, razen upravnega spora, nima zagotovljenega drugega učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 4. člena ZUS-1 in drugi odstavek 157. člena Ustave RS) pa sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo na rednem sodišču, kar nenazadnje izhaja tudi iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

K točki II. Izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.