Jedro

O brezplačni pravni pomoči odloča predsednik sodišča oziroma sodnik, ki ga za to pooblasti predsednik sodišča. Vloge tožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, vložene skupaj s tožbo, zato ni mogoče zavreči skupaj z odločitvijo o tožbenem zahtevku, temveč se odstopi v reševanje pristojni službi za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št...., z dne 31. 12. 2009 in pod isto številko z dne 22. 7. 2009, ter da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodb izven dela in prizna pravica do invalidske pokojnine od 23. 6. 2009 dalje, ki jo bo toženec odmeril s posebno odločbo in sklenilo, da se zavrže vloga tožnika, da se ga oprosti plačila stroškov sodnega postopka.

Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odločanje v novem postopku. Navaja, da je iz obrazložitve razlogov sklepa smiselno razvidno, da je sodišče vlogo zavrglo, ker naj ne bi bila vložena pri pristojnem organu. Pritožba navaja, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložena pri pristojnem Delovnem in socialnem sodišču kot pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč. Sodišče bi moralo postopati po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek in v kolikor vloga ni bila popolna ali nerazumljiva, jo ne bi smelo zavreči, temveč zahtevati odpravo pomanjkljivosti in določiti za to primeren rok.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkušalo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je vlogo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrglo.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami). O odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik Okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ za Bpp). Predsednik sodišča lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na Okrožnem oziroma na specializiranem sodišču (tretji odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodišče kot subsidiarni predpis, kolikor sam ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP) uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/2006 s spremembami). ZUP v 66. členu določa, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, prav tako pa mora imeti tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči (67. člen ZUP), temveč se mora zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo.

V zvezi z odločanjem o brezplačni pravni pomoči tožnika je tako pristojen organ predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani oziroma z njene strani pooblaščena strokovna služba za Bpp. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZBPP oziroma ZUP ter vlogo odstopilo v reševanje pristojni službi oziroma organu, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči. Vloga za brezplačno pravno pomoč je bila naslovljena na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, vendar o njej ni odločal pristojni organ tega sodišča. Iz navedenega razloga je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnjo postopanje. V okviru nadaljnjega postopanja naj sodišče prve stopnje ravna v skladu z določili z ZBPP in ZUP.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.