Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe samostojnega podjetnika Odkup odpadnih surovin Benjamin Kropec, s. p., Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Odvetniška družba Krašek, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 9. junija 2022
sklenilo:
1.Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju DKOM) je z izpodbijano točko izreka sklepa zavrnila pritožnikov zahtevek za povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka, ker pritožnik z zahtevkom za revizijo ni uspel. Pritožnik navaja, da je kot neizbran ponudnik zoper prvotno naročnikovo odločitev vložil zahtevek za revizijo in plačal takso v višini 25.000,00 EUR. Z zahtevkom je uspel, zato mu je moral naročnik plačano takso vrniti. Naročnik mu je takso vrnil 30. 7. 2019, v vmesnem času pa je že sprejel ponovno odločitev o oddaji naročila drugemu ponudniku. Pobudnik je tudi zoper drugo naročnikovo odločitev vložil zahtevek za revizijo, za katerega je moral spet plačati 25.000,00 EUR. Ker je moral plačilo druge takse plačati, še preden mu je naročnik vrnil prvih 25.000,00 EUR, je bil pritožnik za pravno varstvo v omenjenem postopku dejansko prisiljen plačati 50.000,00 EUR.
2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 71. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN), ki opredeljuje višino takse za zahtevek za revizijo. Pobudnik navaja, da ima pravni interes za pobudo in ustavno pritožbo, ker si od ugodnega rezultata ustavne presoje obeta vsaj delno vrnitev plačane takse. Meni, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 22. in 25. členom Ustave, saj pretirano omejuje dostop do pravnega varstva. Kot navaja, morata med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, obstajati neposredna zveza in razumno razmerje. Taksa, ki ni odmerjena v takem razmerju s storitvijo, lahko pravnim subjektom v nasprotju z načelom pravne države omeji dostop do pravic. Pobudnik se sklicuje na odločbo št. U-I-238/07 z dne 2. 4. 2009 (Uradni list RS, št. 32/09, in OdlUS XVIII, 13), v kateri je Ustavno sodišče ocenilo, da je bila zgornja meja takse za revizijski postopek po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZRPJN) tako visoka, da bi lahko ponudnike odvračala od varstva njihovih pravic v postopku revizije. S tem bi lahko bila kontrola javnega naročanja (ki je tudi v javnem interesu) omejena. Pobudnik še navaja, da znesek 25.000,00 EUR gotovo ne odraža stroškov storitve, ki jo DKOM opravi v primeru preizkusa zahtevka za revizijo (v konkretnem primeru je za odločitev potrebovala le tri tedne; po pobudnikovi oceni pa je strošek take storitve ob upoštevanju plač in pisarniškega materiala okrog 3.000,00 EUR). Kako pretirano visoka je taksa, naj bi se pokazalo prav v pobudnikovem primeru, ko je moral takso plačati celo dvakrat.
3.Po 55.a členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po drugi alineji drugega odstavka istega člena se šteje, da gre za tak primer, če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških. V obravnavani zadevi gre za tak primer, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka). Pri tem se Ustavno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem obstoja drugih procesnih predpostavk.
4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
5.Pobudnik svoj pravni interes za izpodbijanje drugega odstavka 71. člena ZPVPJN veže izključno na učinke, ki bi jih razveljavitev izpodbijane določbe imela na plačano sodno takso v konkretnem primeru (vračilo protiustavno odmerjene takse). Pobudnikov pravni interes torej temelji na vloženi ustavni pritožbi zoper odločitev DKOM, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudnikovi zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik