Jedro

Po svoji naravi je postopek delitve stvari v solastnini zelo blizu pravdnemu postopku (saj v sebi skriva nasprotujoče si interese udeležencev). Ker vprašanje izvajanja dokazov in prekluzij v ZNP ni izrecno urejeno, to pomeni, da se tudi v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine uporabljajo določbe ZPP o prekluzijah.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (v četrti alineji I. točke izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo solastno premoženje nepravdnih strank tako, da je med drugim parcelo št. 188/0 k. o. X. razparceliralo v tri parcele z bodočimi številkami 188/1, 188/2 in 188/3; bodočo parcelo št. 188/2 v legi in velikosti, kot izhaja iz zemljiškoknjižnega prikaza, ki ga je izvedel A. po vlogi št. MP 35/2008 in je sestavni del sklepa, dodelilo nasprotnemu udeležencu B. B.; preostanek parcele s sedanjo št. 188/0 nadalje razdelilo na dva dela, od katerih je vzhodni del v velikosti cca 42.764 m2 (nova parcela št. 188/1) dodelilo nasprotnemu udeležencu C. C.; zahodni del parcele v velikosti cca. 32.440 m2 (nova parcela št. 188/3) pa dodelilo predlagatelju (četrta alineja I. točke izreka). Odločilo je tudi, da skupni stroški iz naslova plačane sodne takse za predlog znašajo 1.420,80 EUR, ki jih je v celoti založil predlagatelj in ki so mu jih dolžni povrniti nasprotni udeleženci skladno s svojim solastninskim deležem (III. točka izreka).

2. Zoper gornji odločitvi je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče izdalo sklep brez obravnave, tako da ni imel možnosti priglasiti ostalih skupnih stroškov postopka – stroškov s prevodom dopisov skrbniku C. C. v višini 97,29 EUR. Tudi te stroške so mu nasprotni udeleženci sorazmerno s svojimi solastninskimi deleži dolžni povrniti. Glede delitve parcele št. 188 k. o. X. se pritožuje v delu delitve te parcele med njim in prvim nasprotnim udeležencem C. C. Navaja, da je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu dodelilo zemljišče brez upoštevanja vrednosti objektov na tem zemljišču. Na vzhodnem delu parcele so gradbeni objekti v vrednosti 35.967,72 EUR. Nasprotni udeleženec s pridobitvijo vzhodnega dela zemljišča prejme v last tudi gradbene objekte na tej parceli št. 403, 404, 405 in 406. Ob upoštevanju dejstva, da je zemljišče parcele ocenjeno na 32.885, 97 EUR in da je parcela velika 76.950 m2, znaša vrednost m2 0,427 EUR. Sodišče je dolžno solastnino razdružiti tako, da bo vsak solastnik prejel tolikšno vrednost zemljišča v m2, kolikor mu glede na delež pripada. Predlagatelju, ob pravilni uporabi materialnega prava oziroma ob pravilni oceni vrednosti zemljišča, ki ga prejme v last, pripada za 29.034,00 EUR parcele št. 188, zemljišče te parcele pa je po podatkih GURS vredno 32.885,97 EUR. To pomeni, da bi moral predlagatelj dobiti 67.995 m2 zemljišča in ne le 32.440 m2. Nasprotni udeleženec bi ob dejstvu, da je prejel v last vse objekte, moral prejeti še zemljišče, ki ustreza pokritju njegovega deleža v višini 34.720,00 EUR oziroma 7.752,28 m2 zemljišča. 3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Del pritožbe, kolikor se nanaša na skupne stroške prevodov, je sodišče prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da temu nihče od udeležencev ne nasprotuje, štelo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ter dopolnilni sklep dne 4. 11. 2016 tudi že izdalo (ki je tudi že pravnomočen). Ta del pritožbe zato ni predmet pritožbenega preizkusa.

6. V tem postopku delitve solastnega premoženja, med udeleženci ni bilo spora o načinu delitve parcele št. 188 k. o. X. v naravi. Potem, ko je bilo med njimi doseženo soglasje, da se za oceno vrednosti vseh nepremičnin uporabi vrednotenje po GURS-u, je predlagatelj predlagal, da se mu v last dodelijo parceli št. 69/1 in 72 te k. o. v celoti in toliko zahodnega dela parcele št. 188, da bo vrednostno pokrit njegov delež, preostali, torej vzhodni del parcele, pa naj se dodeli v last udeležencu C. C., s tem, da se od dela parcele odmeri zemljišče, ki ga uporablja udeleženec B. B.(1) Takšnemu predlogu nihče od udeležencev ni nasprotoval. Ves postopek delitve se je vodil(2) upoštevajoč vrednost parcele št. 188 v skladu z vrednotenjem GURS-a, torej v višini 68.853,00 EUR. Da gre za takšno vrednost je večkrat konkretno izpostavila tretja nasprotna udeleženka, predlagatelj pa vrednosti ni nikoli nasprotoval, niti izpostavljal, da gre za skupno vrednost zemljišča in objektov niti da gre za objekte na vzhodni strani parcele, glede katere je sicer sam predlagal, da pripade v last nasprotnemu udeležencu C. C. Sodišče prve stopnje je tako pri delitvi utemeljeno upoštevalo takšno neprerekano vrednost parcele št. 188. 7. Navedbe v pritožbi, da vrednost parcele št. 188 predstavlja seštevek vrednosti zemljišča 32.885,97 EUR in vrednosti objektov 35.967,72 EUR, da se vsi objekti nahajajo na vzhodni strani te parcele, ki pripade v last nasprotnemu udeležencu C. C., kar naj se pri delitvi upošteva, tako predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je predlagatelj tudi ne opraviči (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).(3)

8. Odločitev sodišča prve stopnje je po povedanem pravilna in zakonita (70. člen Stvarnopravnega zakonika), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Prvotno je predlagal dodelitev te parcele njemu v celoti (razen v obsegu dodelitve zemljišča nasprotnemu udeležencu B. B.), sklicujoč se na cenitev te parcele, ki jo je sam pridobil, v višini 17.164,76 EUR.

Op. št. (2): potem, ko je predvsem Občina X. vztrajala pri cenitvi tudi parcele št. 188 po vrednotenju GURS-a. Op. št. (3): Po svoji naravi je postopek delitve stvari v solastnini zelo blizu pravdnemu postopku (saj v sebi skriva nasprotujoče si interese udeležencev). Ker vprašanje izvajanja dokazov in prekluzij v ZNP ni izrecno urejeno, to pomeni, da se tudi v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine uporabljajo določbe ZPP o prekluzijah.