Jedro

Skladno z določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1 mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu v zvezi s pravnim poslom s kmetijskimi zemljišči priloženo potrdilo o odobritvi pravnega posla oz. potrdilo, da odobritev ni potrebna, ki v obravnavani zadevi ni bilo izdano. Upoštevaje načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, takšnega potrdila ne more nadomestiti navedba v obrazložitvi odločbe upravne enote, da parcela št. 2860/28 ni predmet odobritve pravnega posla.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Murski Soboti zavrnilo ugovor predlagateljev A. in F.Ž. zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bilo odločeno, da se vknjižba lastninske pravice v njuno korist ne dovoli. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, saj darilni pogodbi z dne 17.3.2011 ni priloženo soglasje, odobritev pristojnega organa, oz. potrdilo, da takšno soglasje ni potrebno, kot to določa 38. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujeta predlagatelja, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi ter sklep o vpisu spremeni tako, da dovoli vknjižbo lastninske pravice, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu. Pritožnika menita, da ne drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da vloženemu zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile predložene potrebne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poudarjata, da sta na upravno enoto vložila zahtevo za odobritev pravnega posla, vendar je upravna enota v svoji odločbi z dne 19.4.2011 jasno navedla in utemeljila, da odobritev v skladu z določbo ZKZ UPB1 glede navedene nepremičnine ni potrebna, saj ta na podlagi podatkov GURS po vrsti rabe ni kmetijsko zemljišče ali gozd. Zemljiškoknjižno sodišče bi torej moralo upoštevati odločitev upravnega organa, kljub temu, da ni podrobno navedel podatkov GURS-a o vrsti rabe nepremičnine s parc. št. 2860/28 k.o. K. ter je svojo odločitev opredelil zgolj v obrazložitvi te odločbe. Opozarjata, da se je upravni organ pri svojem odločanju o odobritvi pravnega posla dolžan opreti na podatke o vrsti rabe nepremičnin, ki izhaja iz katastra in ne na podatke iz prostorskih aktov, kakor tudi ne na podatake o dejanski rabi zemljišč. Iz podatkov katastrskega organa – Geodetske uprave Republike Slovenije pa je razvidno, da je parc. št. 2860/28 k.o. K., po vrsti rabe cesta v izmeri 1.051m². Zemljišča zato po podatkih katastrskega organa ni mogoče šteti za kmetijsko zemljišče. Ker torej predmetna nepremičnina ni kmetijsko zemljišče ali gozd, je bila odločitev upravnega organa povsem utemeljena in pravilna. Za uvedbo zahtevanega upravnega postopka za odobritev pravnega posla namreč niso bili izpolnjeni pogoji, zaradi česar je Upravna enota v obrazložitvi priložene odločbe navedla, da odobritev pravnega posla ni ptrebna. Sodišče pa je s svojo odločitvijo poseglo v pristojnost upravne enote. Sodišče namreč ni upoštevalo ugotovitev, ki jih je v odločbi o odobritvi pravnega posla navedla pristojna upravna enota, temveč je v citiranem sklepu še dodatno navedlo, da navedena nepremičnina v delu še vedno predstavlja kemtijsko zemljišče ter da je za ta del zemljišča potrebna odobritev pravnega posla, medtem ko je za drugi del potrebna odločitev, da odobritev ni potrebna. Sodišče je s svojo odločitvijo bistveno kršilo pravilo postopka, saj je v izpodbijanem sklepu sprejelo odločitev, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče namreč zagotovo ni pristojno za sprejemanje odločitev ali je odobritev pravnega posla pri prometu z določenimi zemljišči potrebna ali ne. Predlagatelja torej menita, da je izdaja odločbe o odobiritvi pravnega posla potekala v skladu z zakonskimi določili, na katere so vezane upravne osebe v upravnem postopku, zaradi česar je odločitev sodišča, da bi bila potrebna odobritev pravnega posla glede dela nepremičnine s parc. št. 2860/28 k.o. K. povsem neutemeljena, tako, da zavrnitev zemljiškoknjižnega vpisa povzroča predlagateljima zgolj nepotrebne stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V prvem odstavku 38. člena ZZK-1 je določeno, da če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastnisnke pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki vplivajo na območju, na katerem leži nepremičnina (potrdilo o namenski rabi zemljišča). Upoštevaje navedeno in določbo drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu v zvezi s pravnim poslom s kmetijskimi zemljišči (iz potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja, da je del obrvnavane parcele še vedno kmetijsko zemljišče) priloženo potrdilo o odobritvi pravnega posla oz. potrdilo, da odobritev ni potrebna, ki v obravnavani zadevi ni bilo izdano, ter načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, takšnega potrdila ne more nadomestiti navedba v obrazložitvi odločbe upravne enote, da parcela št. 2860/28 ni predmet odobritve pravnega posla. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).