Jedro

ZFPPIPP v prvem odstavku 221j. člena ne določa, da ima upravičenje za predlaganje začetka postopka prisilne poravnave le tisti upnik, ki ima do dolžnika zapadlo terjatev. Pri razlagi tega določila je treba upoštevati, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do dneva začetka prisilne poravnave, ne le na tiste, ki so do navedenega dne dospele. Prav zato je z uporabo logične razlage navedenega določila upravičen začetek postopka prisilne poravnave predlagati vsak upnik, ki je imetnik terjatev, navedenih v tem členu, tudi če njegova terjatev še ni dospela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (proc. dej. 17) začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (točka 1 izreka). Predlagatelju P. d. o. o. je naložilo, da mora založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v znesku 17.357,13 EUR (točka 2 izreka) ter imenovalo upraviteljico, ki naloge v postopku opravlja preko pravnoorganizacijske oblike odvetnica (točki 3 in 4 izreka).

2. V obrazložitvi je navedlo, da je predlog za začetek postopka prisilne poravnave v skladu z določili 141. člena ZFPPIPP oziroma drugim odstavkom 221j. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da so predlogu priložene vse priloge iz tretjega odstavka 221j. člena ZFPPIPP in da ne obstajajo procesne ovire iz 140. člena ZFPPIPP. Zato je začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (drugi odstavek 153. člena ZFPPIPP v zvezi z 8. odstavkom 221j. člena ZFPPIPP) in imenovalo upravitelja (šesti odstavek 221j. člena ZFPPIPP).

3. Zoper sklep se je upnik O. pravočasno pritožil (proc. dej. 24). V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s sprvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog upnika P., d. o. o. (v nadaljevanju predlagatelj) za začetek postopka prisilne poravnave zavrne in predlagatelju naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožnik navaja, da ima do dolžnika terjatve v višini 49.486,86 EUR na podlagi več pravnomočnih izvršilnih naslovov. Predlagatelj je 31. 8. 2016 vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom na podlagi 221j. člena ZFPPIPP. V predlogu je navedel, da je imetnik finančnih terjatev dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu. Do dolžnika naj bi imel terjatev po posojilni pogodbi z dne 13. 10. 2015 v znesku 157.617,00 EUR, kar predstavlja 23,08 % celotnih finančnih obveznosti dolžnika, ki znašajo 682.755,00 EUR. Iz navedene posojilne pogodbe izhaja, da se posojilo črpa do dne 31. 12. 2015, dolžnik pa ga je dolžan vrniti do 31. 12. 2016 (3. člen pogodbe). Ker predlagateljeva terjatev ob vložitvi predloga za prisilno poravnavo še ni zapadla, predlagatelj v trenutku vložitve predloga sploh še ni imel terjatve do dolžnika. Zato predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vložitev predloga za prisilno poravnavo, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. Pritožnik še meni, da gre pri posojilni pogodbi z dne 13. 10. 2015 za fiktiven posel. Iz javno objavljenih finančnih poročil predlagatelja za leto 2015 izhaja, da predlagatelj v letu 2015 ni imel zadostnih sredstev, da bi lahko sklenil navedeno posojilno pogodbo. V celem letu 2015 je imel le 8.229,00 denarnih sredstev, obveznosti do virov sredstev pa so znašale 641.801,00 EUR, njegovo poslovanje pa je bilo negativno.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Skladno s prvim odstavkom 221j. člena ZFPPIPP so začetek postopka prisilne poravnave upravičeni predlagati upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem objavljenem letnem poročilu dolžnika.

7. Da predlagateljeva terjatev v znesku 157.616,94 EUR obstoji in na dan 31. 12. 2015 predstavlja 23,08% vseh finančnih obveznosti dolžnika izkazanih v zadnjem letnem poročilu izhaja iz poročila neodvisnega revizorja o zagotovilu po 2. točki tretjega odstavka 221j. Člena ZFPPIPP, ki je priloženo predlogu za začetek postopka prisilne poravnave (priloga k proc. dej. 1). Okoliščina, da je navedena predlagateljeva terjatev zapadla v plačilo šele 31. 12. 2016, kar je po vložitvi predloga za prisilno poravnavo, ne spremeni dejstva, da ta terjatev obstaja. Predlagatelj je na podlagi sklenjene posojilne pogodbe dolžniku posodil denarna sredstva, zato ima od dolžnika pravico zahtevati vračilo posojila. Terjatev na vračilo danega posojila bi prenehala obstajati le v primeru, če bi bila plačana. Tega pa upnik v pritožbi ne navaja.

8. ZFPPIPP v prvem odstavku 221j. člena ne določa, da ima upravičenje za predlaganje začetka postopka prisilne poravnave le tisti upnik, ki ima do dolžnika zapadlo terjatev. Pri razlagi tega določila je treba upoštevati, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do dneva začetka prisilne poravnave, ne le na tiste, ki so do navedenega dne dospele (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP). Prav zato je z uporabo logične razlage navedenega določila upravičen začetek postopka prisilne poravnave predlagati vsak upnik, ki je imetnik terjatev, navedenih v tem členu, tudi če njegova terjatev še ni dospela. Do enakega zaključka nas pripelje tudi razlaga s pomočjo metode sklepanja po nasprotnem razlogovanju. ZFPPIPP v tretji točki prvega odstavka 231. člena določa, da je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Če je zakonodajalec za upravičenje predlagati začetek stečajnega postopka posebej predpisal pogoj dospelosti terjatve oziroma izkaz zamude s plačilom terjatve, za upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave slednje ne velja, ker tega zakon ne določa. Predlagatelj je zato v obravnavanem primeru upravičen predlagati začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, saj je izkazal, da ima do dolžnika terjatev iz naslova danega posojila.

9. Pritožnik glede na ugotovitve revizorja, da terjatev predlagatelja obstoji, z navedbami o slabem likvidnostnem in finančnem stanju predlagatelja, ki izhaja iz njegovih poročil o poslovanju, ni izkazal, da je predlagateljeva terjatev fiktivna ali da bi šlo v primeru ravnanja predlagatelja za zlorabo procesnih pravic.

10. Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilih 129. člena ZFPPIPP. Ta določa, da mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.