Jedro

Iz 4. točke 71. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč izhaja, da se glede odgovornosti za drugo škodo, ki jo povzroči divjad, uporabljajo splošna pravila o odškodnini. Če pride do škode po divjadi izven lovišča, vendar na območju, ki z njim predstavlja zaokroženo celoto in je kot takšno v gospodarjenju in upravljanju tožene stranke, pomeni to subjektivno odgovornost tožene lovske družine,ki je v skladu s 154. členom Zakona o obligacijskih razmerjih in na podlagi katerega je slednja nastalo škodo dolžna povrniti, razen če dokaže, da je nastala brez njene krivde.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva pošlje v novo sojenje.

Obrazložitev

V zvezi s škodnim dogodkom z dne 22.7.1994, ko je na magistralni cesti M. - S.G. pri kraju Z. prišlo do trčenja s tožnikovim vozilom in srno ter posledično materialno škodo, je prvo sodišče z napadeno sodbo toženo lovsko družino zavezalo h povračilu 35.730,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in plačilu pravdnih stroškov v višini 24.640,00 SIT. Sprejeto odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da tožena stranka na kritičnem odseku ni poskrbela za postavitev prometnega znaka, ki bi opozarjal na nevarnost prehoda divjadi preko ceste.

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo tako, da bo uveljavljani tožbeni zahtevek zavrnjen, ali napadena sodba razveljavljena s ponovljenim sojenjem. V predloženih pritožbenih izvajanjih vztraja pri zavračanju odškodninske odgovornosti za uveljavljeno škodo.

Tožeča stranka v vloženem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Iz 4. točke 71. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč izhaja, da se glede odgovornosti za drugo škodo, ki jo povzroči divjad, uporabljajo splošna pravila o odškodnini in kar velja tudi za obravnavani primer, ko je do škode po divjadi prišlo sicer izven lovišča, vendar na območju, ki z njim predstavlja zaokroženo celoto in je kot takšno v gospodarjenju in upravljanju tožene stranke.

Povedano pomeni subjektivno odgovornost tožene lovske družine, vendar skladno s 154. členom Zakona o obligacijskih razmerjih: slednja je nastalo škodo dolžna povrniti, razen če dokaže, da je nastala brez njene krivde. Gre torej za obrnjeno dokazno breme (načelo domnevne krivde), po katerem oškodovancu ni treba dokazovati krivdnih opustitev lovske družine, pač pa se mora slednja z ustreznimi dokazi razbremeniti svoje domnevne krivde, pri tem pa mora seveda biti prisotna tudi vzročna zveza med nastalo škodo in krivdnimi opustitvami.

Razveljavljeno odločitev je prvo sodišče oprlo na opustitev obvestila pristojnemu cestnemu podjetju za postavitev prometnega znaka, ki bi na kritičnem delu cestišča opozarjal na prehod divjadi.

Pritožbeno vztrajanje, da tam stalnega prehoda divjadi, ki bi terjal postavitev ustreznega prometnega znaka, dosedaj ni bilo zaslediti, pa zaradi zgoraj nakazane pravilne uporabe materialnega prava vendarle narekuje, da prvo sodišče bolj zanesljivo razčisti in ugotovi vse okoliščine, ki utegnejo vplivati na toženkino morebitno odškodninsko odgovornost. Predvsem pritožbeno sodišče ni moglo spregledati dopisa Policijske postaje S.G. (l. št. 22 v spisu) in iz katerega je povzeti, da naj bi do takrat na kritičnem odseku ne prišlo do naleta divjadi na cestišče. Priča R.H. je sicer izpovedal nasprotno (l. št. 18 v spisu), vendar je ta zaenkrat osamljeni primer le premalo, da bi nanj bilo mogoče graditi zaključek o potrebnosti postavitve opozorilnega prometnega znaka, pa čeprav je iz podatkov še razvidno, da je bila ob cestišču, kjer je prišlo do nesreče, takrat koruzna njiva in za njo gozd.

Po premotritvi predloženih pritožbenih izvajanj, naj prvo sodišče zato postopek dopolni še z zaslišanjem bližnjih prebivalcev oziroma vaščanov o zadrževanju divjadi na kritičnem območju o tem, če jim je znano o njenem prehajanju čez cestišče in v kakšnem obsegu, vse iz vidika potrebnosti postavitve opozorilnega prometnega znaka. Razčisti naj tudi, s kakšnimi kulturami je sicer zasejana njiva ob cestišču in v ta namen opravi še zaslišanje njenega lastnika. Po potrebi pa v postopek pritegne še lovskega izvedenca, da bo po podatkih spisa in ogledu na kraju samem, posredoval svoje mnenje, ali je pri kritičnem odseku mogoče govoriti o pojavu stalnega prehoda srnjadi oz. divjadi čez cestišče. Šele po nakazanih dopolnitvah postopka, pa potem na novo oceni toženkino morebitno odškodninsko odgovornost za posledice obravnavanega dogodka.

Vsled povedanega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (370. člen Zakona o pravdnem postopku).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni zaznamovala.

Citirane določbe prejšnjih zveznih zakonov so bile uporabljene kot pravna pravila.