Up-236/98

30. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica iz Z. na seji senata dne 30. maja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 317/98 z dne 13. 5. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju št. P 95/97 z dne 17. 12. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Prvostopno sodišče je v motenjski pravdi zavrnilo zahtevek tožečih strank, ker je ugotovilo, da vdor ustavnega pritožnika v vodni rezervoar z namestitvijo dodatne vodovodne cevi ne onemogoča oziroma otežkoča (pritisk vode v pipah naj bi po ugotovitvah sodišča ostal enak) dosedanjega načina izvrševanja soposesti služnostne pravice koriščenja vodovodnega omrežja. Višje sodišče je pritožbi tožnikov ugodilo in sklep prve stopnje spremenilo, ker je menilo, da bi bil ob pomanjkanju vode ustavni pritožnik v boljšem položaju, kar pa naj bi posegalo v dosedanji način izvrševanja služnosti, ki je temeljil na enakem uživanju vode.

Ustavni pritožnik meni, da sodišči sploh nista ugotavljali, ali bi ob pomanjkanju vode le-ta zares prvenstveno pritekla ustavnemu pritožniku. Prav tako sodišče ni ugotovilo, na kakšen način je bilo tožnikom onemogočeno oziroma otežkočeno izvrševanje njihove pravice do soposesti. Po navedbah pritožnika naj bi obstajalo tudi nasprotje med razlogi sklepa sodišča druge stopnje, saj naj bi sodišče enkrat razlogovalo, da konkretna škoda ni pogoj za motenje posesti in da ni potrebno, da se opazi konkretna posledica, drugič pa, da naj bi za motenje šlo zaradi posega v režim enakega uživanja vode. S tem naj bi po mnenju ustavnega pritožnika sodišče kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in napačno uporabilo materialno pravo.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijana sklepa ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali nista morda izpodbijana sklepa arbitrarna ter brez razumne pravne utemeljitve - tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.

Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude