Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-82/16

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

5. 12. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Avguština, Medvode, ki ga zastopa Tomaž Osolnik, odvetnik v Škofji Loki, na seji 5. decembra 2017

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 41/11 in 49/11 – popr.), kolikor kategorizira lokalno cesto "Godešič-Reteče-Zg. Senica" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 909/1, 909/6, 912/1 in 913/1, vse k. o. Reteče, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Škofja Loka (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira lokalno cesto "Godešič-Reteče-Zg. Senica" v delu, ki poteka po njegovih zemljiščih. Trdi, da Občina Škofja Loka (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev zemljišč niti ni izvedla postopka razlastitve. Odlok naj bi bil zato v neskladju s 33. in 69. členom Ustave.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Izpodbijani Odlok je začel veljati 14. 6. 2011.[2] Pobudnik, ki je pobudo vložil 5. 5. 2016, se zato v zvezi s pravočasnostjo pobude sklicuje na subjektivni rok. Da bi bilo njegovo sklicevanje uspešno, bi glede na navedeno v prejšnji točki obrazložitve moral dokazati, da je lahko za nastanek škodljivih posledic na podlagi izpodbijanega Odloka izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa in zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve izpodbijanega predpisa. Pobudnik trdi, da je šele v ugotovitvenem mejnem postopku, v katerem je bila dokončno urejena meja med njegovimi zemljišči in zemljiščem, po katerem večinsko poteka lokalna cesta (parc. št. 1050/2, k. o. Reteče), izvedel, da del lokalne ceste poteka po njegovih zemljiščih. Pri tem navaja, da je bila meja dokončno urejena s sklepom in odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 15. 9. 2015, ki ju prilaga, in trdi, da je Občina vse do tedaj nasprotovala temu, da del lokalne ceste dejansko poteka po njegovih zemljiščih. Zgolj s temi trditvami pobudnik po presoji Ustavnega sodišča ni utemeljil pravočasnosti pobude, upoštevajoč tudi, da iz priloženih sklepa in odločbe izhaja, da je bila mejna obravnava v postopku ureditve meje opravljena 23. 4. 2015 ter da so tega dne vsi udeleženci, vključno s pobudnikom, podpisali izjavo o strinjanju s potekom izravnane meje. Pobudnik je bil torej najkasneje tedaj seznanjen s tem, da javna cesta poteka delno po njegovih zemljiščih. Tudi v primeru zatrjevanja posega v lastninsko pravico se pobudniki ne morejo razbremeniti bremena spoštovanja rokov za vložitev pobude. Ker pobudnik v obravnavanem primeru ni izkazal, da je pobudo vložil pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).

[2]Člen 10 Odloka določa, da Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia