Jedro

Tožnik, ki pravico do družinske pokojnine ob starosti 45 let uveljavlja po pokojnem očetu, je bil ob očetovi smrti invalid III. kategorije. Ker ni bil popolnoma nezmožen za delo (I. kategorija invalidnosti), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 8. 2011 in št. ... z dne 16. 5. 2011, ter da se tožniku prizna pravica do družinske pokojnine.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče upoštevalo navedbe tožene stranke, ne pa njegove navedbe, kar posledično pomeni, da je bilo sodišče pristransko. Prikazujejo se različna mnenja o tožnikovi bolezni, sama ocena pa se ne upošteva. Tožnik živi z boleznijo in bolečinami in meni, da je upravičen do družinske pokojnine.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke opr. št. ... z dne 29. 8. 2011, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 5. 2011. S prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine.

Tožnik uveljavlja priznanje pravice do družinske pokojnine po pokojnem očetu, ki je umrl 1. 6. 2000. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven v spornem obdobju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) je v 5. odstavku 116. člena določal, da otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma po končanem šolanju, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec oziroma uživalec pravice do svoje smrti preživljal. Glede na navedeno določbo je torej odločilen datum smrti zavarovanca. Na ta datum morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, med drugim tudi pogoj, da je nezmožnost otroka za delo nastopila pred smrtjo zavarovanca. Skladno z 121. členom za popolno nezmožnost za delo oziroma pridobivanje, ki je pogoj za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine velja pri otrocih nezmožnost za samostojno življenje in delo, pri drugih osebah pa I. kategorija invalidnosti.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. ,,, z dne 17. 4. 2001 tožnika razvrstila v III. kategorijo invalidnosti in mu priznala pravico do zaposlitve na drugem ustrezen delu z določenimi omejitvami. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje gre za dokončno in pravnomočno odločbo, ki izkazuje, da pri tožniku v času smrti zavarovanca (1. 6. 2000) ni bila podana popolna izguba delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti), temveč je bilo z odločbo kasneje, torej v letu 2001 ugotovljena zgolj zmanjšana delovna zmožnost (III. kategorija invalidnosti), kar nenazadnje ugotavlja tudi invalidska komisija prve stopnje dne 20. 4. 2011 in invalidska komisija druge stopnje dne 17. 8. 2011. Pri tožniku gre za stanje po aseptični nekrozi glavice desnega femurja, s tem da po ugotovitvi obeh invalidskih komisij pri tožniku ni prišlo do izgube delazmožnosti, temveč je pri tožniku podana III. kategorija invalidnost od 29. 3. 2001 dalje.

Glede na navedeno tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da v sporni zadevi niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj pri tožniku v času smrti zavarovanca ni bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo.

Glede pritožbenih navedb, da nekateri lahko pridobijo pravica do pokojnine, drugi pa ne in da niso vsi enaki pred zakonom, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je za odločitev bistveno izpolnjevanje z zakonom določenih pogojev. Ker tožnik teh pogojev ne izpolnjuje je sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, njegov zahtevek za priznanje pravice do družinske pokojnine utemeljeno zavrnila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.