Jedro

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v celoti ugodila vlogi tožeče stranke za ustavitev predmetne izvršbe in da si ta s predmetno tožbo svojega položaja ne more izboljšati.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo (izdano dne 28. 9. 2020) je upravni organ zavrnil vlogo tožeče stranke za ustavitev postopka davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke št. DT 4934-97516/2018-1 14 z dne 5. 7. 2018 do odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi vložene tožbe zoper odločbo Ministrstva za finance, št. DT 499-21-105/2016 z dne 13. 1. 2014. V 2. točki izreka odločbe je odločil, da predlagatelj trpi svoje stroške postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je organ odločitev sprejel na podlagi 155. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) z utemeljitvijo, da zakonski razlogi za ustavitev davčne izvršbe niso izpolnjeni.

2. Zoper to odločitev je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izhaja, da se v celoti strinja z obrazložitvijo upravnega organa prve stopnje.

3. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka dne 29. 4. 2021 vložila tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da bi upravni organ moral ugoditi njeni vlogi in izvršbo ustaviti do odločitve Upravnega sodišča v zadevi vložene tožbe zoper odločbo Ministrstva za finance, št. DT 499-21-105/2016 z dne 13. 1. 2014 oz. do odločitve Ustavnega sodišča o tem ali je 68.a člen ZDavP-2 v neskladju z ustavo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Sodišče je ob pregledu zadeve ugotovilo, da je tožena stranka dne 11. 11. 2020 izdala sklep št. DT 4934-97516/2018-10, s katerim je postopek izvršbe, začet s sklepom št. DT 4934-97516/2018-1 14 z dne 5. 7. 2018 zoper tožečo stranko ustavila, zaradi spremembe izvršilnega naslova, storno terjatve ter razveljavila vsa že opravljena dejanja v postopku te davčne izvršbe. Ker se sklep o ustavitvi izvršbe nanaša na postopek izvršbe, o katerem teče predmetni upravni spor glede njegove ustavitve, je sodišče z dopisom II U 101/2021 z dne 13. 9. 2023 tožečo stranko obvestilo, da je tožena stranka že pred vložitvijo predmetne tožbe izdala sklep, s katerim je ugodila njeni vlogi za ustavitev izvršbe ter jo pozvalo, da se izjavi ali še vztraja pri tožbi, in če vztraja, v kakšnem delu. Pri tem jo je opozorilo, da bo v primeru, če stranka v predpisanem roku na dopis ne bo odgovorila, o zadevi odločilo na podlagi podatkov iz spisa.

6. Tožeča stranka na dopis ni odgovorila.

7. Tožba ni dovoljena.

8. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Glede na to mora vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, za to izkazati pravni interes. Ta se izkaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (6. točka prvega odstavka in drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Namen te procesne predpostavke je, da se iz nadaljnjega vsebinskega obravnavanja izločijo zadeve, v katerih vsebinska izvedba postopka očitno ne bi privedla k spremembi pravnega položaja tožeče stranke. Po navedeni določbi sodišče v takšnih primerih tožbo s sklepom zavrže. 9. Po presoji sodišča navedena procesna predpostavka, to je izkazani pravni interes, v tem upravnem sporu ni izpolnjena. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je tožena stranka z izdajo sklepa št. DT 4934-97516/2018-10 z dne 11. 11. 2020 postopek davčne izvršbe zoper tožečo stranko ustavila in razveljavila vsa že opravljena dejanja.

10. Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka v celoti ugodila vlogi tožeče stranke za ustavitev predmetne izvršbe (s sklepom št. DT 4934-97516/2018-10 z dne 11. 11. 2020) in da si ta s predmetno tožbo (vloženo dne 29. 4. 2021) svojega položaja ne more izboljšati, zato je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.