Jedro

Upničina terjatev je bila (ali bi morala biti) obravnavana v stečajnem postopku in je z zaključkom stečaja ugasnila. Če terjatve ni več, pa že po naravi stvari ne more obstajati subsidiarna odgovornost družbenika zanjo.

Izrek

Pritožba zoper 2. in 3. točko izreka sklepa se zavrne ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

Dolžnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: izvršilni postopek glede dolžnika, družbe X & Y d.n.o., ustavilo, ugovoru dolžnice M. P. z dne 28. 02. 2006 ugodilo, sklep o izvršbi z dne 16. 01. 2006 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo, naložilo upnici, da dolžnici v roku osmih dni plača 247,86 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila in zahtevo dolžnice za povračilo stroškov v znesku nad 247,86 EUR zavrnilo.

Zoper 2. in 3. točko se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnica. Odločitev sodišča v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je v nasprotju z materialnim pravom, saj so bile terjatve z izvršilnim naslovom z dne 31. 01. 2005 tedaj le ugotovljene, nastale pa so, kot izhaja iz izreka sodbe, od 01. 11. 2003 dalje do 18. 06. 2004. Gre za neizplačane plače in ostale terjatve iz delovnega razmerja, ki so zapadle v plačilo v posameznih mesecih. Nastale so torej v času, ko je imela dolžnica nesporno status družbenice in je zato za terjatev odgovarjala po določilih ZGD. Tudi po izstopu za obveznosti, nastale do dneva objave vpisa prenehanja članstva, dolžnica odgovarja. ZGD v 100. členu veže osebno odgovornost družbenikov d.n.o. do dneva objave vpisa prenehanja članstva družbenika v družbi. Vse do tega dne družbenik za nastale obveznosti družbe odgovarja neomejeno solidarno. Bistveno je, da je bil vpis prenehanja članstva objavljen v Uradnem listu, zato je sodišče nekritično zaključilo, da je dolžnica izstopila 18. 11. 2008. Četudi je bil dolžnik X & Y d.n.o. izbrisan iz sodnega registra, izbris na obveznosti družbenika ne učinkuje.

Dolžnica v odgovoru na pritožbo meni, da za izvršbo proti družbenici ni več pogojev po 25. členu ZIZ, saj upnica z izpiskom iz sodnega registra ni dokazala, da je dolžnica družbenica te družbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

Odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je pravilna, čeprav jo je sodišče oprlo na zmotno materialnopravno podlago. Na podlagi dolžničinih ugovornih trditev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstvo, ki je v tej zadevi pravno pomembno dejstvo, da je bil stečajni postopek nad družbo X & Y d.n.o. začet s sklepom opr. št. ST 108/2005 z dne 03. 05. 2005 in da je bila družba zaradi končanega stečajnega postopka po sklepu opr. št. ST 108/2005 z dne 01. 06. 2005, ki je postal pravnomočen dne 27. 06. 2005, dne 02. 08. 2005 izbrisana iz sodnega registra. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami, ki je veljal v času izbrisa) v 101. členu res določa subsidiarno odgovornost družbenikov z vsem njihovim premoženjem za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo, vendar le, ko in če zakon za posamezne primere ne določa drugače. Specialna ureditev v primeru stečaja po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/93, ki se uporablja v tej zadevi), ki ima prednost pred splošno ureditvijo, pa določa drugače. Glede na to je pri odločitvi v konkretni izvršilni zadevi potrebno upoštevati specialne določbe ZPPSL. Po posebni ureditvi ZPPSL se v stečajno maso vključi tudi osebno premoženje družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo. Iz te stečajne mase se poplačajo stečajni upniki sočasno in sorazmerno v skladu s temeljnima načeloma stečajnega postopka univerzalnosti in koncentraciji. Prav zaradi zaključenega stečaja upnica ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbrisane družbe, saj z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, in sicer ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Namen stečaja je ravno v tem, da se uredijo vsa razmerja dolžnika z upniki. Zato bi bilo v nasprotju s samim namenom stečaja, če bi terjatve upnikov obstajale še po zaključku stečajnega postopka. Upničina terjatev je bila (ali bi morala biti) obravnavana v stečajnem postopku in je z zaključkom stečaja ugasnila. Če terjatve ni več, pa že po naravi stvari ne more obstajati subsidiarna odgovornost družbenika zanjo (prim. tudi sodba VS RS II Ips 516/2007 z dne 11. 02. 2010). Glede na navedeno je odločitev sodišča v 2. točki izreka sklepa, da se ugovoru dolžnice M. P. ugodi, sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi, pravilen. Ker upnica v pritožbi zoper 3. točko izpodbijanega sklepa ni navedla utemeljenih pritožbenih razlogov in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih 2. in 3. točki izreka potrdilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), glede stroškov dolžnice za odgovor na pritožbo pa je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije sama, saj je ocenilo te stroške kot nepotrebne. V odgovoru na pritožbo namreč dolžnica ni navedla ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi pritožbenega sodišča (peti odstavek 38. člena ZIZ).