Jedro

Tožnik je popolnoma nezmožen za delo zaradi bolezni, vendar ni dopolnil pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, in tako ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Ker je podan pravni interes za ugotovitev, da je invalid I. kategorije, se ga razvrsti v I kategorijo invalidnosti, brez pravice do invalidske pokojnine. Invalidnost je namreč pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, ne le s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 18. 4. 2014, odločba št. ... z dne 17. 10. 2013 pa spremeni tako, da glasi: „Tožnika se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti z dnem 17. 7. 2013, zaradi bolezni, zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se zavrne.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 673,03 EUR v roku 15 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo zahtevek tožnika, da se odpravi odločba z dne 18. 4. 2014 in z dne 17. 10. 2013, ter da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti ter sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

S pomočjo izvedenca je ugotovilo, da je tožnik popolnoma nezmožen za delo zaradi bolezni od 17. 7. 2013, vendar mu ni priznalo pravic, saj tožnik ni dopolnil pokojninske dobe, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti ter tako ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Tožnik ima namreč do 17. 10. 2013 skupaj 6 let, 3 mesece in 16 dni zavarovalne dobe, od 21. 2. 1992 ni bil več vključen v obvezno zavarovanje, tožnik je rojen 26. 4. 1964. 2. Pritožuje se tožnik po svojem pooblaščencu. Tožnik res ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, vendar mu je dejstvo glede priznanja I. kategorije invalidnosti nujno za pridobitev drugih pravic, ki so povezane s priznano stopnjo invalidnosti. Nadalje je tožnikov pravni interes, da se to dejstvo ugotovi, saj mu bo v posledici tega brez težav omogočena pridobitev ostalih pravic, ki so pogojene z dejstvom ugotovitve popolne izgube delovne zmožnosti (pravica do varstvenega dodatka, pravice iz naslova vojnega veteranstva itd.). Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje glede pravic tožnika iz naslova invalidskega zavarovanja, napačno pa je presodilo, da ni podan pravni interes tožnika, da se ugotovi dejstvo I. kategorije invalidnosti, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 18. 4. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 17. 10. 2013. S slednjo je bila zavrnjena zahteva tožnika za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. V skladu s prvim odstavkom 58. člena ZDSS-1 so socialni spori, spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. 7. Razvrstitev v posamezno kategorijo invalidnosti ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je pomembno dejstvo na podlagi katerega se določene pravice zavarovancu priznajo ali ne priznajo. Po mnenju pritožbenega sodišča obstoja, v takšnih primerih kot je ta, ko se sama pravica ne prizna, pravna korist in pravni interes za to, da se ugotovi določeno pravno dejstvo. Po mnenju pritožbenega sodišča gre pri ugotovitvi kategorije invalidnosti za ugotovitev posameznega materialno pravnega upravičenja.

8. Pravni interes v predmetni zadevi za ugotovitveno tožbo je podan, kakor to navaja tudi pritožba. V posledici priznanja I. kategorije invalidnosti bo tožniku brez težav omogočena pridobitev drugih pravic, ki so pogojene z dejstvom ugotovitve popolne izgube delovne zmožnosti. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče šteje, da je pri tožniku podan pravni interes za ugotovitev, da je invalid I. kategorije. Invalidnost je pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, ne le s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih. O navedenem vprašanju se je izreklo Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 207/2008 z dne 5. 12. 2011. 9. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da gre pri tožniku za invalida I. kategorije invalidnosti od 17. 7. 2013 dalje, zaradi bolezni, kakor sodišče to obrazloži v 6. točki izpodbijane sodbe.

10. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka, ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in sodno prakso. Kot potrebne stroške je pritožbeno sodišče tožniku priznalo stroške za postopek v višini 183,30 EUR, za narok 169,20 EUR, 19,28 EUR za kilometrino za narok dne 19. 2. 2016 in za prevoz B. - A. in nazaj, kilometrino za narok dne 19. 5. 2016 na relaciji B. - C. in nazaj v višini 81,40 EUR in 20,00 EUR za materialne stroške, vse povečano za 22 % DDV, kar znaša 578,13 EUR. Pritožbeni stroški znašajo 225,60 EUR za nagrado po tar. št. 3210 in 20,00 EUR za materialne stroške po tar. št. 6002, vse povečano za DDV v višini 22 %, skupaj za pritožbo 299,63 EUR. Skupno tako na prvi kot na pritožbeni stopnji pa znašajo stroški 877,76 EUR, kar je dolžna tožena stranka plačati tožniku v roku 15 dni po prejemu sodbe, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP.