Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cpg 551/2020

ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.551.2020 Gospodarski oddelek

odmera nagrade izvedencu izjemno zahtevno izvedensko mnenje dodatna dokumentacija podzakonski predpis Evrokodi evropski standardi stroški izvedenca materialni stroški izvedenca dejanski stroški
Višje sodišče v Ljubljani
14. oktober 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejstvo, da je bilo potrebno obsežni statični izračun (katerega del je bil priložen izvedenskemu mnenju) 'izvrednotiti' po veljavnih predpisih (tj. Evrokodih), in sicer za posamezne obtežbe, ki bi morale biti upoštevane v osnovnem statičnem izračunu dobavitelja jeklenega šotora ter še po dejanskih obtežbah, pri katerih se je objekt porušil, je namreč sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je pojasnilo, da iz pisnega izvedenskega mnenja (pod točko 5.0 z naslovom "Upoštevana dokumentacija, zakoni, predpisi in viri", med katerimi so tudi Evrokodi) sicer izhaja, da je izvedenec pri izdelavi mnenja poleg dokumentacije v spisu upošteval še pravne predpise s področja gradbeništva, da pa ti ne predstavljajo dodatne dokumentacije v smislu 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Prav tako je zavzelo pravilno stališče, da Evrokodi ne predstavljajo dodatne dokumentacije, ker gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja.

Izvedenec bi moral v predlogu, v katerem je priglasil materialne stroške (pisarniški material ipd.) v znesku 80,00 EUR, te ustrezno analizirati po vrsti (npr. za porabljen papir, poštnino, tiskanje pisnega izvedenskega mnenja) in višini ter jih tudi izkazati. Samo na ta način bi bilo namreč mogoče izvedencu ob pravilni uporabi materialnega prava priznati povračilo dejanskih materialnih stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa sodnemu izvedencu za gradbeništvo J. T. odmerilo nagrado 740,00 EUR, ki se poveča za 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 65,49 EUR ter za 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 3,92 EUR, kar skupaj znaša 809,41 EUR. V II. točki izreka istega sklepa je odredilo, da se v I. točki odmerjeni skupni znesek nakaže na transakcijski račun sodnega izvedenca št. ..., odprt pri Banki, d. d., v III. točki pa ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV. V IV. točki izreka navedenega sklepa je odredilo, da se nagrada in prispevki, kot izhaja iz I. točke tega sklepa, izplačajo iz založenega predujma.

2. Zoper citirani sklep je sodni izvedenec T. vložil pritožbo. Predloga odločitve ni ponudil, je pa navedel, da se ne strinja „s črtanjem nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ter materialnih stroškov“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je pritožnik izrecno navedel, da se glede plačila za študij spisa in za pisno izdelavo izvedenskega mnenja strinja s sodiščem prve stopnje1, da pa se ne strinja s črtanjem nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ter materialnih stroškov (pisarniški material, uporaba programov, ipd.), je pritožbeno sodišče v okviru reševanja njegove pritožbe obravnavalo zgolj ti dve postavki. Sodišče prve stopnje izvedencu namreč ni priznalo nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v priglašeni višini 46,00 EUR ter materialnih stroškov v priglašeni višini 80,00 EUR in izvedenec se s tem ne strinja.

5. Po presoji pritožbenega sodišča so njegovi pritožbeni očitki neutemeljeni. Sodni izvedenec se neutemeljeno sklicuje na uporabo veljavnih predpisov - Evrokodov - in navaja, da je izvedenčev strošek za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR 'zanemarljiv', saj je potrebno pregledati nekaj sto (od nekaj tisoč) strani Evrokodov. Dejstvo, da je bilo potrebno obsežni statični izračun (katerega del je bil priložen izvedenskemu mnenju) 'izvrednotiti' po veljavnih predpisih (tj. Evrokodih), in sicer za posamezne obtežbe, ki bi morale biti upoštevane v osnovnem statičnem izračunu dobavitelja jeklenega šotora ter še po dejanskih obtežbah, pri katerih se je objekt porušil, je namreč sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je pojasnilo, da iz pisnega izvedenskega mnenja (pod točko 5.0 z naslovom „Upoštevana dokumentacija, zakoni, predpisi in viri“, med katerimi so tudi Evrokodi2) sicer izhaja, da je izvedenec pri izdelavi mnenja poleg dokumentacije v spisu upošteval še pravne predpise s področja gradbeništva, da pa ti ne predstavljajo dodatne dokumentacije v smislu 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih3 (v nadaljevanju Pravilnik). Prav tako je zavzelo pravilno stališče, da Evrokodi ne predstavljajo dodatne dokumentacije, ker gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja4. Izvedenec števila pregledanih strani Evrokodov (nekaj sto od nekaj tisoč) nenazadnje tudi ni izkazal, da bi bil k študiju kakršne koli dodatne dokumentacije izvedenec izrecno pozvan, pa ne izhaja niti iz sklepa prvostopenjskega sodišča VIII Pg 1168/2018 z dne 12. 12. 2019, s katerim je bil izvedenec imenovan.

6. Izvedenec v svojem Predlogu stroškovnika št. 06/2020 ni navedel, da so bili uporabljeni podatki za veter in sneg povzeti po hidrometeoroloških podatkih na dan porušitve. Na hidrometeorološke podatke v smislu 38. člena Pravilnika se ni skliceval. Presoja prvostopenjskega sodišča v smislu, ali to pomeni zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in ali je izvedenec upravičen do nagrade iz tega naslova, je zato - povsem utemeljeno - izostala. Navedbe iz pritožbe, ob katerih izvedenec ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, predstavljajo torej nedovoljene pritožbene novote (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), s katerimi se ni ukvarjalo niti pritožbeno sodišče. 7. Kot pravno nerelevantne z vidika obravnavane pritožbe, s katero izvedenec želi doseči priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (38. člen Pravilnika), pritožbeno sodišče ocenjuje navedbe, da mora izvedenec za korektno in strokovno utemeljeno izvedensko mnenje za porušeni jekleni šotor predhodno izdelati statični izračun za kompletni objekt (39,00 m² x 20,00 m²), kar že z vnosom posameznih elementov konstrukcije in njenega temeljenja predstavlja veliko zamudo časa, in da je bilo šele s tem, ko je statik izdelal statični izračun za celotni porušeni objekt, izvedencu - statiku - omogočeno, da prične s pisanjem izvedenskega mnenja. Te okoliščine se namreč obravnavajo v okviru presoje zahtevnosti mnenja5 in v obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče odločilo, da gre za izjemno zahtevno izvedensko mnenje oziroma da je predlog izvedenca, da se mu prizna nagrada za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja (4. točka prvega odstavka 40. člena Pravilnika), utemeljen ter mu odmerilo nagrado v višini 510,00 EUR. Kot izjemno zahtevna izvedenska mnenja se tako ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ki lahko (med drugim) terjajo - kot navaja pritožnik - predhodno izdelavo kompleksnih statičnih izračunov.

8. Skladno s prvim odstavkom 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki se uporablja od 1. 1. 2019, ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Navedena določba tako odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v tretjem odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Izvedenci imajo torej pravico do povračila stroškov za dejansko porabljeni material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom.

9. Ker se upoštevaje citirano ureditev lahko priznajo zgolj dejanski materialni stroški in ker izvedenec v predlogu (kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje) materialnih stroškov ni niti specificiral niti izkazal, izvedenec z obravnavano pritožbo drugačne odločitve v zvezi z njihovo odmero ne more doseči. Izvedenec bi namreč moral v predlogu, v katerem je priglasil materialne stroške (pisarniški material ipd.) v znesku 80,00 EUR, te ustrezno analizirati po vrsti (npr. za porabljen papir, poštnino, tiskanje pisnega izvedenskega mnenja) in višini ter jih tudi izkazati. Samo na ta način bi bilo namreč mogoče izvedencu ob pravilni uporabi materialnega prava priznati povračilo dejanskih materialnih stroškov. Stroški, na katere se izvedenec sklicuje pritožbeno, in sicer da lahko minimalne stroške statičnega izračuna, ki jih je izvedenec gradbene stroke vključil v pisno izdelavo izvedenskega mnenja, sodišče prve stopnje preveri po Merilih za vrednotenje projektantskih storitev, pa po presoji pritožbenega sodišča sploh niso takšne vrste, da bi jih bilo mogoče umestiti pod materialne stroške v smislu tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Navedbe v zvezi z njimi tudi niso upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je tako ob ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni očitki niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo izvedenca zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 K čemur je dodati, da je izvedenec v priglašenem stroškovniku predlagal, da se mu obračuna trikratnik vrednosti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje. 2 Opomba pritožbenega sodišča. 3 Uradni list RS, št. 84/18. 4 Prim. I Cpg 1587/2012, II Cp 542/2019. 5 Po 42. členu Pravilnika sodišče zahtevnost izvida in mnenja ali cenitve ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja ali cenitve, čas, ki ga ima sodni izvedenec oziroma sodni cenilec na voljo, da izvid in mnenje ali cenitev pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ali cenitve, ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca ali sodnega cenilca.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia