Jedro

Na podlagi pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vpisu izstopa revidentov iz subjekta vpisa v sodni register z dnem 26. 10. 2023, do katere je prišlo po vložitvi pritožb zoper v tem postopku izpodbijane vpise (sprememba pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa z dnem 26. 1. 2024, izbris (preostalih) družbenikov in poslovnih deležev, vpis števila delnic, izbris direktorjev in njihov vpis kot članov uprave, vpis članov nadzornega sveta, vpis sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala, vpis spremembe družbene pogodbe - statuta), je pravni interes revidentov za pritožbi zoper izpodbijane vpise odpadel, saj si s pritožbama pravnega položaja, ki je nastal po vpisu njihove izključitve v sodni register, več ne bi mogli izboljšati.

Na položaj odpadlega pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbah, ki je bil posledica pravnomočne odločitve o vpisu izključitve revidentov v sodni register, določba prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne bi mogla vplivati.

Izrek

I.Reviziji se zavrneta.

II.Udeleženci sami krijejo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Odločitev in nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

1.Registrsko sodišče je pri subjektu vpisa v sodni register vpisalo spremembo firme iz A., d. o. o., v A. d. d.; angleškega prevoda firme iz A., LLC v A.; skrajšane firme iz A. d. o. o. v A. d. d.; spremembo pravnoorganizacijske oblike iz d. o. o. v d. d.; vpisalo število delnic; izbrisalo vpisane družbenike z dnem izstopa 26. 1. 2024 ter njihove poslovne deleže in poslovne deleže, pri katerih ustanovitelji - zastopniki niso bili vpisani; izbrisalo B. B. kot direktorja z dnem prenehanja pooblastila 8. 7. 2020 in ga z navedenim dnem vpisalo kot člana uprave; izbrisalo C. C. kot direktorja z dnem prenehanja pooblastila 2. 4. 2022 in ga z navedenim dnem vpisalo kot člana uprave; vpisalo tri člane nadzornega sveta: D. D., E. E. in F. F. z dnem 10. 5. 2023; vpisalo sklep skupščine z dne 26. 1. 2024 o pooblastilu upravi za povečanje osnovnega kapitala (odobreni kapital) ter spremembo družbene pogodbe - statuta - z dnem 26. 1. 2024.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi udeležencev zavrglo. Zavzelo je stališče, da je registrsko sodišče, s sklepom Srg 2023/37832 z dne 4. 12. 2023, pri subjektu vpisa z dnem 26. 10. 2023 v sodni register vpisalo izstop družbenikov, med katerimi so tudi prvi, tretji, četrti in peti udeleženec, in sicer na podlagi sklepa skupščine subjekta vpisa o izključitvi družbenikov. S sklepom IV Cpg 99/2024 z dne 11. 7. 2024 je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbi vseh udeležencev zoper sklep registrskega sodišča in ta sklep potrdilo. S pravnomočnostjo sklepa o vpisu izstopa udeležencev slednji niso več družbeniki subjekta vpisa. Ob vložitvi obeh pritožb v tem postopku še ni bilo pravnomočno odločeno o vpisu izstopa družbenikov, in so prvi, tretji, četrti in peti udeleženec imeli pravni interes za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. Ker mora biti pravni interes pritožnika podan tudi v trenutku odločanja sodišča druge stopnje o pritožbi, v času odločanja pa je bilo o vpisu izstopa prvega, tretjega, četrtega in petega udeleženca že pravnomočno odločeno s sklepom IV Cpg 99/2024 z dne 11. 7. 2024, je tudi pravni interes za pritožbi v konkretnem primeru odpadel, kar pomeni, da je treba pritožbi zavreči, saj si s pritožbama pritožniki ne morejo več izboljšati svojega pravnega položaja. Interes drugega udeleženca, ki ni družbenik, temveč ima zgolj pričakovanje, da bo postal družbenik družbe G. d. o. o., ki je bila družbenik subjekta vpisa, pa je bila z istim sklepom kot prvi, tretji, četrti in peti udeleženec prav tako izključena in je bil sklep o vpisu izstopa pravnomočno vpisan v sodni register, pa je zgolj ekonomski v obliki izgube finančne naložbe v družbo G. d. o. o.

Povzetek navedb v revizijah in odgovoru na revizijo

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje sta prvi in drugi udeleženec vložila eno, tretji, četrti in peti udeleženec pa drugo revizijo (v nadaljevanju revidenti). Obe reviziji sta glede nosilnih argumentov praktično enaki, zato ju Vrhovno sodišče povzema skupaj. Revidenti navajajo, da je sodišče druge stopnje kršilo prvi odstavek 32. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), katerega določbe se v registrskem postopku smiselno uporabljajo na podlagi 19. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg), ker je o pravnem interesu revidentov odločalo sodišče druge stopnje in ne sodišče prve stopnje, kot terja citirana določba ZNP-1. S tem so bili revidenti prikrajšani za pravico do izjave glede razlogov za prikrajšanje pravnega interesa in pravico do pritožbe, ker zoper odločitev o pravnem interesu niso imeli na voljo pravnega sredstva. Nadalje navajajo, da sodišče ne bi smelo vpisati spremembe pravnoorganizacijske oblike, saj ima ta vpis konstitutivni učinek in nepovratno spreminja strukturo subjekta vpisa, četudi še ni bilo odločeno o tožbenem zahtevku na ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev skupščinskega sklepa z dne 26. 10. 2023, s katerim so bili revidenti izključeni iz subjekta vpisa. Vprašanje, ali so revidenti družbeniki subjekta vpisa, je predhodno vprašanje za odločitev o izpodbijanih vpisih, zato bi moral biti registrski postopek, s katerim je sodišče odločilo o izpodbijanih vpisih, prekinjen do pravnomočne odločitve o neveljavnosti skupščinskega sklepa o izključitvi revidentov.

4.Subjekt vpisa je v skupnem odgovoru na obe reviziji navedel, da v registrskem postopku prvi odstavek 32. člena ZNP-1 ne pride v poštev. ZSReg je specialni zakon, ki drugače ureja postopanje sodišča druge stopnje v zvezi s pritožbo udeleženca, ki v postopek vstopi šele s pritožbo. Glede prekinitve postopka pa je navedel, da ima skupščinski sklep o izključitvi revidentov konstitutivne učinke, medtem ko je vpis tega dejstva v sodni register zgolj deklaratorne narave.

Relevantno dejansko stanje

5.Bistvene dejanske ugotovitve, na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), so naslednje:

- Prvi, tretji, četrti in peti revident so bili družbeniki subjekta vpisa. Drugi revident ni bil družbenik subjekta vpisa, ima pa pričakovanje postati družbenik družbe G. d. o. o., ki je bila družbenik subjekta vpisa.

- S sklepom skupščine z dne 26. 10. 2023 so bili prvi, tretji, četrti in peti revident ter družba G. d. o. o. izključeni kot družbeniki subjekta vpisa.

- Revidenti so vložili tožbo na ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev skupščinskega sklepa iz prejšnje alineje. Postopek se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Pg 1768/2023, o zahtevku pa še ni bilo pravnomočno odločeno.

- S sklepom registrskega sodišča Srg 2023/37832 z dne 4. 12. 2023, ki je bil potrjen s sklepom VSL IV Cpg 99/2024 z dne 11. 7. 2024, je bil vpisan izstop prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta v sodnem registru z dnem skupščinskega sklepa iz druge alineje.

Presoja utemeljenosti revizij

6.Reviziji nista utemeljeni.

Glede uporabe prvega odstavka 32. člena ZNP-1

7.Prvi odstavek 32. člena ZNP-1 določa, da lahko, kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, glede odločitve, ki se nanj nanaša, vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva.

8.Sodišče druge stopnje je v izpodbijani odločbi zavzelo nosilno stališče, da je do trenutka odločanja sodišča druge stopnje pravni interes prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta odpadel, ker je po vložitvi pritožb postal pravnomočen sklep o vpisu njihovega izstopa. Nosilni razlog sodišča druge stopnje je torej odpadli pravni interes ob odločanju o pritožbah. Na ta pravni položaj prvi odstavek 32. člena ZNP-1 ne bi mogel vplivati. Pravni interes za pritožbo v konkretnem postopku bi, sledeč nosilnemu stališču sodišča druge stopnje, s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izstopa v sodni register, ki je nastopila po vložitvi pritožb, odpadel, četudi bi predhodno sodišče prve stopnje izdalo sklep, da prvi, tretji, četrti in peti revident imajo pravni interes za vložitev pritožbe. Odgovor na vprašanje, ali bi bila odločba v konkretnem postopku, če sodišče druge stopnje ne bi odstopilo od prvega odstavka 32. člena ZNP-1, lahko drugačna, je za prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta negativen. Okoliščina, da o pravnem interesu za udeležbo prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta v pritožbenem postoporu ni odločalo sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZNP-1, tako ni mogla vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijane odločbe.

9.Nekoliko drugačen je položaj drugega revidenta. Če je sodišče druge stopnje za prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta ugotovilo, da niso bili več družbeniki in zato tudi niso več imeli pravnega interesa oziroma jim je ta odpadel, je glede drugega revidenta ugotovilo, da ni bil družbenik subjekta vpisa. Na podlagi tega je zavzelo stališče, da je imel le pričakovanje postati družbenik enega izmed izključenih družbenikov subjekta vpisa, kar pa pomeni zgolj ekonomski, ne pa tudi pravni interes. To izhodišče pomeni, da drugi revident že ob vložitvi pritožbe ni imel pravnega interesa in ne gre za enak položaj kot pri drugih štirih revidentih, kjer predhodno odločanje sodišča prve stopnje po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 ne bi v ničemer vplivalo na kasneje odpadli pravni interes. Vendar pa zgolj očitek odstopa od prvega odstavka 32. člena ZNP-1 ne zadošča za ugotovitev obstoja bistvene kršitve določb postopka. Pritožnik nosi prepričevalno breme ne samo glede tega, da je bila kršitev sploh storjena, pač pa tudi glede verjetnosti njenega vpliva na rezultate.

Da bi pritožnik uspel, mora jasno in razumljivo pojasniti, glede česa in zakaj bi kršitev vplivala na odločbo; kaj je tisto, zaradi česar je bila kršitev usodnega pomena za vsebino sodnega varstva.

Drugi revident glede slednjega ni podal nobene navedbe. Prav tako se ni soočil z nosilnim razlogom sodišča druge stopnje - dejstvom, da ni bil družbenik subjekta vpisa. Njegove revizijske navedbe so identične navedbam drugih revidentov, ki pa so bili, kot že pojasnjeno, glede na nosilne razloge sodišča druge stopnje, v času vložitve pritožb v drugačnem pravnem položaju. Drugi revident tako ni uspel utemeljiti razlogov, na podlagi katerih bi zatrjevani odstop od prvega odstavka 32. člena ZNP-1 vplival na odločitev sodišča druge stopnje.

10.Vrhovno sodišče v tej zadevi ne odstopa od stališč v sklepu III Ips 5/2022 z dne 14. 3. 2023 in sklepu II Ips 53/2023 z dne 6. 9. 2023. V prvi citirani zadevi se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo s pravno kvalifikacijo postopkovne kršitve, saj je ugotovilo, da revidentka postopkovne kršitve ni uveljavljala, s čimer je izhajalo iz drugačne dejanske podlage (drugačnih revizijskih navedb). V drugem citiranem sklepu, v katerem se je obravnaval predlog za zvišanje preživnine, ki je izrecno urejen v 7. oddelku ZNP-1 in se določbe ZNP-1 ne uporabljajo zgolj smiselno, pa se Vrhovno sodišče prav tako v nosilnih razlogih ni ukvarjalo s pravno kvalifikacijo opustitve ravnanja po prvem odstavku 32. člena ZNP-1, saj je bil nosilni razlog odločitve v specialnih določbah ZNP-1 glede pravnega interesa formalnega udeleženca v postopku iz 7. oddelka ZNP-1.

Glede odpadlega pravnega interesa prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta v trenutku odločanja o pritožbah

11.Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZSReg se lahko zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

Ker je pritožbeni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe (enako velja tudi za sklep) ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.

Enako kot za sodbo velja tudi za sklep.

Stališče sodišča druge stopnje, da je prvemu, tretjemu, četrtemu in petemu revidentu odpadel pravni interes za pritožbo, ob upoštevanju zgornjih izhodišč, pomeni, da jim po presoji sodišča pritožbi nista mogli prinesti konkretne in neposredne pravne koristi.

12.Revidenti navajajo, da so s pritožbama zasledovali zaščito ustavno varovane pravice do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude (33., 67. in 74. člen Ustave RS). Z uspešno pritožbo zoper izpodbijane vpise, primarno zoper vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike, bi dosegli, da ne bi prišlo do spremembe pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa,

in bi se, če bi se gospodarskem sporu V Pg 1768/2023 - v katerem tožijo na ugotovitev ničnosti oziroma na razveljavitev skupščinskega sklepa z dne 26. 10. 2023 o njihovi izključitvi iz subjekta vpisa - izkazalo, da je zahtevek utemeljen, po uradni dolžnosti ponovno vpisali (398. člen ZGD-1) kot družbeniki subjekta vpisa, izpodbijani vpisi pa bi bili, zaradi nezakonite izključitve družbenikov, prav tako nezakoniti. Vendar te navedbe ne dokazujejo obstoja konkretne in neposredne koristi. Četudi se, kot izhaja iz procesnopravnih izhodišč, predpostavi utemeljenost pritožb glede v tem postopku izpodbijanih vpisov, preprečitev teh vpisov ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja revidentov, ki je obstajal v trenutku odločanja sodišča druge stopnje; tj., da so revidenti na podlagi skupščinskega sklepa z dne 26. 10. 2023 izključeni kot družbeniki subjekta vpisa; da, na podlagi pravnomočne odločitve o vpisu izstopa v sodni register s sklepom IV Cpg 99/2024 z dne 11. 7. 2024, to dejstvo ni sporno; da z uspehom s pritožbama zoper izpodbijane vpise ne bi vnovič postali družbeniki.

13.Stališče sodišča druge stopnje, da revidenti v trenutku odločanja sodišča druge stopnje niso imeli več pravnega interesa za pritožbi, se tako izkaže za pravilno.

14.Navedba, da bi moralo registrsko sodišče z odločanjem o izpodbijanih vpisih počakati do odločitve v (poleg gospodarskega spora V Pg 1768/2023, v katerem se odloča o ničnosti oziroma razveljavitvi skupščinskega sklepa o izključitvi revidentov) še drugih registrskih in sodnih postopkih, ki so s tem registrskim postopkom v vzročni zvezi, pa je pavšalna, saj revidenti ne pojasnijo konkretno, kako bi navedeni drugi postopki konkretno vplivali položaj revidentov in posledično na presojo pravnega interesa za pritožbi v tem postopku.

15.Na podlagi navedenega reviziji nista utemeljeni, saj niso podani razlogi, zaradi katerih sta bili vloženi. Vrhovno sodišče ju je zato na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1, zavrnilo.

16.Po prvem odstavku 18. člena ZSReg vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče odločilo, da vsi udeleženci sami krijejo svoje stroške revizijskega postopka.

17.Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1V trenutku odločanja Vrhovnega sodišča je bil tožbeni zahtevek pred sodiščem prve stopnje zavrnjen, o pritožbi pa še ni bilo odločeno.

2Zoper sklep sodišča druge stopnje so vsi revidenti iz tega postopka vložili predloga za dopustitev revizije, ki pa sta bila s sklepoma DoR SRG 4/2024 in DoR SRG 5/2024 zavrnjena (glede prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta) oziroma zavržena (glede drugega revidenta).

3Zobec, J., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 265.

4Zobec, J., nav. delo, str. 266.

5Ker se ta sklop nanaša le na prvega, tretjega, četrtega in petega revidenta, izraz revidenti v tem sklopu naslavlja le navedene revidente.

6Zobec, J., nav. delo, str. 351.

7Zobec, J., nav. delo, str. 361.

8Zobec, J., nav. delo, str. 509-510.

9655. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) določa, da sprememba pravnorganizacijske oblike iz d. o. o v d. d. učinkuje od vpisa v sodni register. Vpis spremembe ima torej konstitutivni učinek.