Jedro

Vrednost spornega predmeta je bilo že pravnomočno ugotovljena s sklepom, s katerim je sodišče odločalo o stvarni pristojnosti za reševanje predmetnega spora. Na tako ugotovljeno vrednost je sodišče v postopku odmere sodne takse v celoti vezano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog II P 2882/2013 z dne 20.5.2014, s katerim je bila tožeča stranka pozvana na plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 1112 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 705,00 EUR.

2. Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je bistvo v predmetni zadevi po oceni tožnika nepravilno stališče sodišča, da znaša vrednost spornega predmeta v tožbi 115.878,00 EUR. Ta vrednost je sicer res pravnomočno ugotovljena, kar pa še ne pomeni, da je sodišče prve stopnje nanjo vezano pri odmeri sodne takse. Nobena zakonska določba ali drugačen predpis namreč sodišču ne zapoveduje, da mora sodno takso odmeriti od tako ugotovljene vrednosti spornega predmeta. Pri odmeri takse je sodišče vezano na ZST-1, ki v prvem odstavku 19. člena določa, da se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu. Torej Okrožno sodišče v Ljubljani ni vezano na ugotovitev vrednosti spornega predmeta s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, temveč mora pri odmeri takse upoštevati vrednost, kot je navedena v tožbi ali kot jo ugotovi samo. Pomemben podatek je tudi, da je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotavljalo vrednost spornega predmeta le za potrebe prenosa pristojnosti. V nadaljevanju pritožnik izpostavlja že podana dejstva, s katerimi izpodbija pravilnost ugotovljene vrednosti spornega predmeta v višini 115.878,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je očitno spregledal, da 19. člen ZST-1 v drugem odstavku izrecno določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ZST-1 ne določa drugače. To pa je Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem je v tej pravdi Okrajno sodišče v Ljubljani vrednost spornega predmeta tudi pravnomočno ugotovilo oziroma določilo. Ob tem je zmotno prepričanje pritožnika, da sodišče prve stopnje tu, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, ne bi bilo vezano na pravnomočno določitev vrednosti spora po Okrajnem sodišču v Ljubljani, pred katerim je bila vložena tožba v tej pravdi. Vsako sodišče je namreč vezano na pravnomočno odločbo sodišča in to vse dokler ta odločba morebiti ni odpravljena v postopku, kot ga predvideva zakon. Nedvomno je, kar izhaja iz podatkov spisa, da odločba (sklep) Okrajnega sodišča v Ljubljani v tej pravdi II P 1481/2013 z dne 14.7.2013 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2396/2013 z dne 2.10.2013, s katero je bila pravnomočno določena vrednost spora v tej pravdi, ni bila odpravljena in je torej sodišče nanjo vezano, tudi pri odmeri sodne takse. Posledično pojasnjenemu so torej brezpredmetne tudi vse pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik oporeka pravilnosti določitve višine spornega predmeta.

5. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).