Jedro

Po mnenju sodišča v tej zadevi niso verjetno izkazani pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 124/2013 z dne 7. 9. 2013.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 124/2013 z dne 7. 9. 2013. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka v prošnji in dopolnitvi prošnje navedla, da so v zadevi izpolnjeni pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP) za dopustitev revizije saj naj bi sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je namesto določbe 85. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljnjem besedilu SPZ) uporabilo določbe 99. člena SPZ, sodna praksa višjih sodišč in Vrhovnega sodišča pa glede tega vprašanja ni enotna, pri sojenju na prvi stopnji pa je sodelovala sodnica, ki bi morala biti izločena.

V nadaljevanju navaja, da je bilo iz priložene dokumentacije ugotovljeno, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je prosilka za Bpp zahtevala, da se ugotovi, da je toženka s poglabljanjem zemljišča na svoji parceli povzročila, da je prosilkina parcela izgubila trdnost in stabilnost ter je zaradi tega prišlo do zrušitve prosilkinega zidu. V pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje je ugovarjala materialnopravni podlagi za odločitev, izpodbijala pa je tudi ugotovitve izvedenca gradbene stroke ter ugotovitve sodišča glede dejanskega stanja in predlagala imenovanje novega izvedenca. Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ustrezno navedlo materialno podlago za odločitev ter, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da vzrok za porušitev prosilkinega zidu ni v ravnanju tožencev, ampak nekvalitetna izvedba in preobremenitev podpornega zidu, ker ta nima odvodnjavanja in pri tem dodalo, da pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja prosilka na glavni obravnavi ni konkretizirano oporekala, zato je po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje zahtevo za imenovanje drugega izvedenca utemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da prosilka v postopku na prvi stopnji ni predlagala vpogleda v izvedeniško mnenje, ki ga je v postopku opr. št. P 70/199 podal izvedenec.

V zadevi vrednost spornega predmeta ne presega 40.000,00 EUR zato v skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP sodišče revizijo dopusti, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Upoštevaje dejansko stanje in povezavo med 85. in 99. členom SPZ je sodišče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ugotovilo, da je obravnavana prošnja prosilke očitno nerazumna, saj pri presoji njenega tožbenega zahtevka ne gre uporabljati zgolj določb 85. člena SPZ ampak predvsem določbe 99. člena SPZ. V pravdnem postopku ugotovljeno dejansko stanje (ki ne more biti razlog za vložitev oziroma dopustitev revizije) torej tudi ob uporabi 85. člena SPZ, ne omogoča uspešnega pravnega varstva. Tudi obstoječa sodna praksa, ki jo v dopolnitvi svoje vloge navaja prosilka potrjuje zgoraj navedeno ne glede na obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi obstajala verjetnost prosilke za uspeh v postopku za dopustnost revizije po 367.a členu ZPP. Trditev prosilke, da je vpogled v izvedeniško mnenje predlagala v okviru pritožbe zoper začasno odredbo, ni mogoče šteti za pravočasen dokazni predlog v okviru pravdnega postopka, pa tudi sicer tovrstno vprašanje ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, kar je pogoj za dopustitev revizije.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da izpolnjuje finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči, saj je le to imela tako na prvi stopnji kakor v pritožbenem postopku, katerega revizijo želi sprožiti. Glede na to, da se finančni položaj ni spremenil, bi ji morala biti priznana pravica do izrednega pravnega sredstva, ki ga brez odobrene brezplačne pravne pomoči ne more uveljaviti. Toženi stranki očita, da ji je izpodbijano odločbo vročila le tri dni pred iztekom roka za vložitev predloga za revizijo, kar je nesprejemljivo, saj so ji bile s tem protiustavno kršene njene temeljne človekove pravice. Zato ji je nastala škoda, ki jo s tožbo tudi vtožuje in jo bo, če ne drugače, izterjala preko Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju navaja procesne kršitve storjene v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, katerih posledica je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V nadaljevanju utemeljuje zmotno uporabo materialnega prava, ki naj bi jo zagrešili sodišči glede razlage določbe 99. in 85. člena Stvarnopravnega zakonika ter zaključuje, da je vprašanje katero pravno podlago je treba uporabiti pomembno za razvoj prava, saj je zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče napačno ugotavljalo dejansko stanje in izvedencu ni postavilo vseh relevantnih vprašanj. Zaključuje, da je nesprejemljivo in v nasprotju z sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jih navaja, in iz katerih izhaja, da je osebam, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev za plačilo odvetnika in ostalih sodnih stroškov potrebno, zaradi enakosti in enakosti dostopa do sodišča, odobriti brezplačno pravno pomoč, saj se jim sicer onemogoči dostop do sodišča. Prav to pa je storila, z izpodbijano odločbo, tožena stranka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in ji povrne škodo v višini 3.000,00 EUR ter stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaj: V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Glede na navedeno ima organ za brezplačno pravno pomoč pooblastilo za presojo upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki vključuje tudi presojo, ali ima zadeva v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč verjeten izgled za uspeh.

Tudi po mnenju sodišča je tožena stranka, ob odločanju o verjetnosti izgleda za uspeh tožeče stranke v revizijskem postopku pravilno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi pravilno odločila glede verjetnosti izgleda za uspeh, kar je natančno obrazložila v 5. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Tako kot je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, lahko lastnik sosednje nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjenjem zahteva z negatorno tožbo, ki je urejena v 99. členu SPZ. Materialnopravna podlaga za negatorno tožbo pa je v 85. členu SPZ. Tako stališče izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2146/2009, ki jo v predlogu navaja tožeča stranka kot dokaz za neenotnost sodne prakse višjih sodišč. Tudi po mnenju sodišča tako niso verjetno izkazani pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.

Neutemeljen pa je tudi ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev njenih ustavnih pravic, v zvezi z prepoznim odločanjem upravnega organa prve stopnje, glede njene prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je tožeča stranka svojo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči vložila dne 27. 8. 2013, že naslednji dan 28. 8. 2013 je tožena stranka tožečo stranko pozvala k dopolniti predloga, le ta pa je predlog dopolnila dne 3. 9. 2013. Tožena stranka pa je o predlogu odločila dne 9. 9. 2013, rok za vložitev revizije pa je kakor izhaja iz upravnega spisa iztekel 19. 9. 2013. Glede na navedeno je sodišče na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe presodilo, da je le ta pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori tožeče stranke pa neutemeljeni, zato je tožbo tožeče stranke na temelju prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II. izreka: Odločitev o stroškovnem zahtevku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.