Jedro

Presoja prve določitve preživnine za mladoletnega otroka po prenehanju izvenzakonske skupnosti njegovih staršev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in s sodbo tožencu naložilo, da mora mladoletnemu prvotožniku plačevati preživnino, in sicer za čas od 01.12.2000 do 31.05.2001 po 16.997 SIT mesečno, od 01.06.2001 dalje pa po 18.000 SIT mesečno. Presežni preživninski zahtevek je zavrnilo. Delno je ugodilo tudi drugotožničinemu tožbenemu zahtevku, tožencu naložilo, da ji mora plačati 191.994 SIT, kolikor je po prenehanju izvenzakonske skupnosti do vložitve tožbe zanj založila za stroške preživljanja skupnega otroka, in njen presežni zahtevek zavrnilo. S sklepom je zavrnilo toženčev ugovor krajevne nepristojnosti.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njegovi pritožbi ugodi in določi preživnina le v mesečnem znesku 5.000 SIT, podrejeno pa razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Do procesnih kršitev je prišlo, ker sodišči nista izvedli dokazov, ki jih je toženec predlagal, predvsem zaslišanja socialne delavke N. B., nista pa tudi izvedli potrebnih dokazov o višini dohodkov matere mladoletnega tožnika. Zadovoljili sta se le z njenim zaslišanjem, vendar pa mati ni govorila resnice. Nista opravili predlaganih poizvedb o prodaji lesa pri Gozdnem gospodarstvu Domžale in o prodaji govedi pri Veterinarski postaji Domžale in Živinorejskem združenju Ihan. Napačno sta odločili o ugovoru krajevne nepristojnosti. Toženec v nadaljevanju prepisuje svoje pritožbene navedbe in zatrjuje višje dohodke kmetije, last drugotožnice, svojo nižjo pokojnino, svojo popolno delovno nesposobnost, težave glede stikov z otrokom, napačno odločitev o pravdnih stroških itd..

Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker breme za otrokovo preživljanje ni sorazmerno porazdeljeno med otrokova starša in ker tožencu ostane premalo za lastno preživljanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizijsko sodišče glede na revizijski predlog ugotavlja, da toženec izpodbija tisti del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje o določitvi preživnine nad mesečnim zneskom 5.000 SIT. V tem obsegu je revizija dovoljena, saj gre za prvo določitev preživnine po prenehanju izvenzakonske skupnosti staršev mladoletnega tožnika (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). Vendar pa revizija ni utemeljena.

V postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ni prišlo do uveljavljanih procesnih kršitev. Zatrjevano napačna odločitev o toženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti ne more biti predmet revizijskega preizkusa, ker te kršitve glede na jasno določbo 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP v reviziji ni več mogoče uveljavljati. To velja tudi za vprašanje pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, saj glede na izrecno določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije iz tega razloga ni mogoče vložiti. Prav to pa skuša doseči toženec z zatrjevanjem o procesnih kršitvah, ker naj sodišči ne bi sprejeli vseh njegovih dokaznih predlogov oziroma opravili vseh potrebnih poizvedb. Enako skuša doseči s prepisom svojih pritožbenih razlogov, s katerimi je v pritožbi uveljavljal zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Neizvedba vseh predlaganih dokazov ne predstavlja procesne kršitve, saj sodišče prosto presoja, katere dokaze bo izvedlo, in tudi ocenjuje, kdaj že izvedeni dokazi zadoščajo za dokazni zaključek o določenih spornih dejstvih. Sodišče druge stopnje je tožencu pojasnilo, zakaj ni bilo treba zaslišati socialne delavke. Odgovorilo mu je tudi, da sodišče prve stopnje premoženjskih razmer matere mladoletnega tožnika ni ugotavljalo samo z njenim zaslišanjem.

Revizijsko sodišče še dodaja, da nekaterih v reviziji zatrjevanih poizvedb v postopku pred sodiščema nižje stopnje toženec sploh ni predlagal. V tej pravdni zadevi je odločilna naslednja dejanska podlaga, na katero so po vsem obrazloženem v sedanji fazi postopka vezani revizijsko sodišče in stranke. Mladoletni tožnik je star 16 let in obiskuje prvi letnik srednje poklicne šole v Ljubljani, kamor se vsak dan vozi z avtobusom. Njegove mesečne denarne potrebe za prevozne stroške, obleko, obutev, prehrano, šolske potrebščine in nanj odpadajoče stroške skupnega bivanja znašajo 70.000 SIT mesečno. Mati je lastnica hribovite kmetije in se preživlja od dohodkov, doseženih s prodajo lesa in živine. Ti znašajo 78.333 SIT mesečno. Gradi nadomestno hišo. Toženec prejema pokojnino v mesečnem znesku 70.000 SIT in tudi gradi hišo, v katero se je že preselil. Invalid tretje kategorije je že od leta 1973, vendar iz zdravniškega potrdila izhaja le, da ni sposoben za težja dela. Toženec v poletnih mesecih pridobiva določen dohodek tudi z oddajo vikenda na otoku Krku.

Otrokove denarne potrebe so krite s 17.639 SIT otroškega dodatka in 24.180 SIT štipendije, ki jo dobiva od Društva hemofilikov Slovenije. Do polnega kritja njegovih denarnih potreb je zato treba zagotoviti še 28.181 SIT mesečno.

Po 129. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se preživnina določi po otrokovih potrebah in možnostih njegovih staršev. Revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji obeh sodišč, da je kritje denarnih potreb mladoletnega tožnika v nepokritem znesku 28.181 SIT primerno razdeljeno med njegova starša tako, da mu oče krije 18.000 SIT z določeno preživnino, mati pa malo čez 10.000 SIT. Materini dohodki so le malo višji od očetovih, vendar pa mora mladoletnemu tožniku nuditi tudi varstvo in vzgojo. Pri določanju preživnine je potrebno upoštevati tudi ta sicer nedenarni, vendar pomemben prispevek roditelja, pri katerem živi otrok. Sodišči utemeljeno nista upoštevali toženčevih kreditnih obveznosti, pa tudi ne kreditnih obveznosti otrokove matere, ker ima zakonska preživninska obveznost prednost pred pogodbenimi obveznostimi. Zato toženec neutemeljeno zatrjuje, da mu bo za lastno preživljanje ostalo samo 32.000 SIT. Upoštevaje pokojnino mu bo ostalo okoli 58.000 SIT, pridobiva pa še določen dodaten dohodek z oddajanjem vikenda in ima glede na svoje delovne sposobnosti možnost dodatnega zaslužka. Med drugim je toženec sam izpovedal, da je po prenehanju izvenzakonske skupnosti pomagal pri izdelavi fasade na neki hiši. Toženec po vsem obrazloženem zmore plačevati 18.000 SIT mesečne preživnine.

Odločitev o pravdnih stroških v sodbi je sicer sklep, vendar ne tak, s katerim bi bil postopek v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP pravnomočno končan. Zato revizijsko sodišče ni obravnavalo toženčevih v reviziji ponovljenih pritožbenih ugovorov proti stroškovni odločitvi.

Ker uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo toženčevo revizijo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške.