Jedro

Skladno z določbo 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 158/2024 z dne 5. 2. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Toženka je zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot neutemeljene. Tožnik je vložil 24. 1. 2024 prošnjo za dodelitev BPP zaradi sestave in vložitve pritožbe zoper sklep o postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, opr. št. II N 8/2023. Toženka je v zadevi ugotovila, da sklep opr. št. II N 8/2023 še ni bil izdelan in tudi ne vročen prosilcu, tako da ta vlaga prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, ki pa še ni bil pisno izdan. V nadaljevanju zaključuje, da dodelitev BPP v zadevi ni razumna oziroma je preuranjena v skladu z 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2.Tožnik v tožbi izpostavlja, da je bila odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. II N 8/2023 z dne 3. 1. 2024 izdana, vendar še prej ni bila vročena prosilcu. Izpostavlja, da ni bil pozvan, da odločbo predloži. Meni, da je zavrnitev BPP diskriminatorna, saj kljub temu, da tožnik opravlja poklic pravnika, v konkretnem primeru potrebuje pomoč odvetnika. Opozarja, da je zaradi svojega poklicnega stanu očitno diskriminiran. Poudarja, da je prosil za BPP, saj je močno čustveno prizadet, ker mu je bivša partnerka odpeljala vse tri otroke in mu neupravičeno preprečuje stike. Predvsem zahteva skrbništvo, povečanje stikov nad mladoletnimi otroci. Zaradi čustvene prizadetosti ni sposoben objektivno in racionalno razmišljati in potrebuje pomoč drugega odvetnika. Predlaga ugoditev tožbi in spremembo odločbe toženke tako, da se mu ugodi prošnja za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 8/2023, ker je potrebna pritožba zoper sklep, podrejeno zahteva odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške.

3.Toženka v zadevi odgovora na tožbo ni podala, sodišču je posredovala le upravni spis.

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, s katero je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP na podlagi 24. člena ZBPP, ker sklep, zoper katerega se želi tožnik pritožiti, sploh še ni bil izdan in vročen tožniku.

6.24. člen ZBPP pomeni objektivni pogoj dodelitve BPP, in sicer se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7.V vloženi tožbi pa tožnik zatrjuje, da je vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep v postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu II N 8/2023. Navedeni sklep pa je bil izdan dne 3. 1. 2024 in ga v spis tudi predloži.

8.Sodišče je v zadevi tožbo posredovalo toženki v odgovor. Ta ga je sodišču posredovala le upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

9.Tožnik v tožbi upravičeno opozarja, da bi morala toženka tožniku dodeliti rok, da predloži sporen sklep, ko mu bo vročen. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja le, da sklep, zoper katerega želi tožnik vložiti pritožbo, še ni bil izdan. Iz obrazložitve ne izhaja, na kakšni podlagi je toženka naredila takšen zaključek.

10.Toženka sama ni razpolagala s podatki o stanju zadeve II N 8/2023, zato je morala te podatke pridobiti po uradni dolžnosti. S tem je že izvajala ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani. V tem primeru bi tožniku morala dati možnost, da se seznani s pridobljenimi podatki in se o njih izreče, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP), še posebej, če so pridobljeni podatki stranki, ki uveljavlja določeno pravico, v škodo.

11.Tožnik je šele s sprejetjem izpodbijane odločbe bil seznanjen, da naj sklep II N 8/2023 ni bil izdan in je tako upravičeno šele v tem postopku lahko dokazoval nasprotno.

12.Določba 7. člena ZUP opredeljuje temeljno načelo upravnega postopka - načelo varstva pravic strank in varstvo javnih koristi; v tem členu je izrecno določeno, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom ter, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti (prvi in drugi odstavek 7. člena ZUP).

13.Iz načela zaslišanja stranke (tretji odstavek 9. člena ZUP) izhaja, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom, poleg tega pa mora organ pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Navedena temeljna načela so vnesena tudi v 144. in 145. člen ZUP. Načelo kontradiktornosti je izraz pravice do poštenega postopka (sojenja), ki ga določa tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Načelo kontradiktornosti zagotavlja stranki možnost, da se pred odločitvijo organa seznani z navedbami in dokaznimi predlogi ter pravnimi stališči nasprotne stranke. Toženka s svojim ravnanjem ni sledila določbam 7. člena, tretjega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena ter 1. in 2. točki prvega odstavka 144. člena ter 145. člena ZUP.

14.Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je toženka v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe.

15.Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku je upravni organ po petem odstavku tega člena vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka.

16.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

17.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (in ne po Odvetniški tarifi, kot jih je priglasil tožnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženki.

18.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 7, 9, 9/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.