Jedro

Prodaja nepremičnine na dražbi sama po sebi še ne pomeni izkazanosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da sedaj glasi: » Predlog tretje za odlog izvršbe se zavrne.« Tretja je dolžna povrniti upniku 337,09 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tretje za odlog izvršbe in nadaljevanje izvršbe odložilo do odločitve Vrhovnega sodišča o vloženi reviziji tretje.

Zoper naveden sklep se je pravočasno pritožil upnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in predlogu tretje za odlog izvršbe ne ugodi. Pritožnik navaja, da odlog izvršbe ureja 73. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pri tretji ne gre za nobenega izmed razlogov naštetih v I. odst. 73. čl. ZIZ. Tretja bi zato morala izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo. Tretja navaja, da bi s prodajo nepremičnine izgubila streho nad glavo in bi bila s tem ogrožena njena eksistenca upokojenke z nizko pokojnino. Tretja ni niti lastnica niti solastnica hiše, ki je predmet dražbe. Nikoli ni izpodbijala sklepa s katerim je zapuščina prešla v last RS, niti ni zatrjevala priznanja solastninske pravice niti izločitev iz zapuščine zatrjevanega solastniškega deleža. Njen pokojni mož je bil v celoti lastnik hiše. Tretja živi v tuji nepremičnini in bi morala plačevati najemnino ali pa v nepremičnini biva nezakonito, saj nima nobene pravne podlage za brezplačno bivanje. Po navedbah pritožbe se položaj tretje s prodajo ne bo prav nič spremenil, zamenjal se bo le lastnik, tretja pa bo morala z novim lastnikom skleniti najemno pogodbo oz. si bo morala poiskati bivališče drugje. Tretji je že od leta 1998 znano, da se bo nepremičnina prodala v kolikor dolžnik dolga ne bo povrnil. Pritožnik je priglasil tudi stroške vložene pritožbe.

Tretja in dolžnik na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V konkretni zadevi je tretja po zavrnitvi njenega ugovora, vloženega po čl. 64. čl ZIZ, vložila v skladu z določbo 65. čl. ZIZ tožbo na ugotovitev nedopustnost izvršbe glede polovice nepremičnin vpisanih pri vl. št. ... k.o. V., katere zahtevek je pravnomočno zavrnjen.

Tretja v ponovnem predlogu za odlog izvršbe navaja, da je zoper pravnomočno zavrnjen zahtevek vložen po 65. čl. ZIZ, vložila revizijo. Poleg tega bi ji s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, saj bi s prodajo hiše izgubila streho nad glavo zaradi česar bi bila ogrožena eksistenca nje kot upokojenke, ki prejema nizko pokojnino.

V skladu s I. odst. čl. 73 ZIZ-C (Ur. List RS, št. 17/06 z dne 17.2.2006) sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (II. odst. 73. čl. ZIZ).Tretja je v predlogu za odlog zatrjevala vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodbo, s katero je bil pravnomočno zavrnjen njen zahtevek po 65. čl. ZIZ, ki pa po citirani določbi ZIZ-C ni kriterij, ki bi ga sodišča upoštevala pri presoji predloga tretjega za odlog izvršbe. Je pa kot kriterij za odlog po II. odst. 73. čl. ZIZ določena izkazanost nastanka pravnorelevantne škode. Po presoji pritožbenega sodišča pa je pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je tretja, ta pogoj uspela verjetno izkazati. Tretja v predlogu zatrjuje (isto kot v predlogu za odlog z dne 30.6.2005) nastanek pravnorelevantne škode z izgubo strehe nad glavo, ki bi bila posledica prodaje hiše na dražbi. S tem navaja, bi bila ogrožena njena eksistenca, saj prejema nizko pokojnino. Nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode je pravni standard, o obstoju katerega odloči sodišče po presoji vseh okoliščin posameznega primera. Nikakor pa ta kriterij ni enak škodi, ki nastane tretji s samo realizacijo izvršbe. Tako v predlogu zatrjevana prodaja hiše na dražbi sama po sebi še ne pomeni izkazanosti kriterija nastanka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode. Predlagateljica tudi s pavšalnimi navedbami o slabem ekonomskem stanju ni verjetno izkazala obstoja tega pogoja. Ker tretja ni verjetno izkazala kriterija po II. odst. 73. čl. ZIZ, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 366 ZPP, vse v zv. s čl. 15 ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa pravilna uporaba navedene določbe ZIZ-C narekuje spremembo izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga tretje za odlog izvršbe. Ker je upnik s pritožbo uspel, je v skladu z določbo V. odst. 38. čl. ZIZ upravičen do povrnitve potrebnih stroškov pritožbe. Upnik je priglasil, sodišče druge stopnje pa mu je prisodilo naslednje stroške kot potrebne: stroške sestave pritožbe 600 tč. (tar. št. 27, tč. 6 Odvetniške tarife-OT ), 20% DDV in 12 tč. po čl. 13 OT, kar skupaj znaša 612 odv. tč. oziroma 337,09 EUR. Sodišče druge stopnje je odmerilo stroške v skladu z veljavno OT in vrednostjo ene odv. točke v višini 0,459 EUR. Pritožniku pa ni prisodilo priglašenega zneska za sodno takso, saj tega stroška pritožnik ni specificiral.