Jedro

Tožnica vtožuje povračilo stroškov za najem detektivke, ki so bili potrebni za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožencu. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče res upošteva samo za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vendar pa vtoževane stroške detektivke, ne glede na njihovo potrebnost za podajo odpovedi in za morebitno kasnejše dokazovanje utemeljenosti odpovedi v sodnem postopku, krije tožnica kot delodajalec sama. Ker je v petem odstavku 41. člena ZDSS-1 izrecno določeno, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja to tudi za stroške, nastale v zvezi s samo podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor sodijo tudi vtoževani stroški za opravljeno detektivsko storitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.403,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ni razumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni ravnal krivdno ali hudo malomarno. Toženec je v svoji vlogi in na obravnavi krivdo priznal. Zato meni, da ni dvoma, da je toženec naklepno kršil bolniški stalež. Dokazno breme glede razbremenitve krivde je bilo na tožencu, ki je krivdo priznal. Sodišče prve stopnje je zato z zaključkom, da toženec ni kriv, zagrešilo postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so si razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Podana pa je tudi relativna kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago. Toženec namreč nikoli ni zatrjeval ne dokazal neobstoja krivde. Zato je podana tudi kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje je nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni želel, da tožnica najame detektiva, saj tega ne želi noben delavec. Ko je tožnica od toženčevih sodelavcev izvedela, da toženec krši bolniški stalež, ni imela druge možnosti, kot da najame detektivsko agencijo. Meni, da ni upravičeno, da tožnica trpi stroške, ki ji jih je s svojim protipravnim ravnanjem povzročil toženec. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, ker je obrazložilo, da bi moral toženec naklepni odnos razviti do najema detektivske agencije. Bistveno je, da je toženec zavestno in naklepno kršil navodila zdravnika, zaradi česar so tožnici nastali stroški. Ti stroški so bili potrebni in nujni.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Zanika očitke o večkratnem kršenju bolniškega staleža. V času bolniškega staleža je bil večinoma doma. V avtohišo je šel, ker si je želel z višjim in mehkejšim vozilom olajšati vsakdanje življenje. To ni bilo zlonamerno. Dodaja še, da so detektivski stroški prirejeni (kilometrina in štirje detektivi).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnica je v tem sporu od toženca zahtevala plačilo denarnega zneska v višini računa, ki ga je plačala detektivki, ki jo je pooblastila za opravo nadzora toženčevega bolniškega staleža, skladno z določili Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1; Ur. l. RS, št. 17/2011). Za angažiranje detektivke se je odločila zaradi govoric o toženčevih zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni. Na podlagi ugotovitev detektivke je tožnica tožencu izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po osmi alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ker v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja.

7. Tožnica denarni znesek, ki ga je plačala za opravljene detektivske storitve, opredeljuje kot škodo in zahteva od toženca njegovo povrnitev na podlagi določil 177. člena ZDR-1 o odškodninski odgovornosti delavcev. Vendar pa na v tožbi navedeno pravno podlago tožbenega zahtevka sodišče ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Po stališču pritožbenega sodišča pri stroških za opravljene detektivske storitve ne gre za škodo in za odškodninsko odgovornost delavca, pač pa gre za stroške nastale v zvezi s podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi1 oziroma za stroške, ki so bili potrebni zaradi morebitnega sodnega delovnega spora, če bi toženec s tožbo izpodbijal prejeto odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre torej za stroške nastale zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP)2. 8. Iz tožničine trditvene podlage je razvidno, da tožnica vtožuje povračilo stroškov za najem detektivke, ki so bili potrebni za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožencu. Potrebnost stroškov detektivke za podajo odpovedi poudarja tudi pritožba. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče res upošteva samo za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vendar pa vtoževane stroške detektivke, ne glede na njihovo potrebnost za podajo odpovedi in za morebitno kasnejše dokazovanje utemeljenosti odpovedi v sodnem postopku, krije tožnica kot delodajalec sama. Ker je v petem odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) izrecno določeno, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja to tudi za stroške, nastale v zvezi s samo podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor sodijo tudi vtoževani stroški za opravljeno detektivsko storitev.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo, četudi ga je presojalo na napačni – v tožbi zatrjevani odškodninski podlagi. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). 2 Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2. knjiga, komentar k 151. členu ZPP – str. 24 in 25 ter k 155. členu ZPP – str. 38 in 39, ter sodbi VS RS II Ips 195/2015 (obrazložitev od točke 19 dalje) in VSL II Cp 1634/2014 (obrazložitev od točke 27 dalje), ki se sicer nanašata na obravnavanemu detektivskemu poročilu primerljivo izvedensko mnenje pred pravdo.