Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik v opravičljivi zmoti, da sporno zemljišče poleg betoniranega dvorišča obsega tudi ozek pas zelenice, kaže na njegovo dobrovernost in ne na nedobrovernost.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Ugotovi se, da je tožeča stranka A. A., EMŠO: 0000 lastnik severnega dela nepremičnine parc. št. 24/6 ob meji z nepremičnino parc. št. 21/1 k. o. X. po celotni dolžini vse do v naravi obstoječe ograje, kar je v izvedenskem mnenju in elaboratu z identifikacijsko številko 0000 za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, označeno s parcelnima številkama 24/11 in 24/10 k. o. X., do celote."

II.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. točki izreka glede parcele 002 in v III. točki izreka) potrdi.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 739,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugotovilo, da je tožnik lastnik severnega dela nepremičnine parc. št. 24/6 ob meji z nepremičnino parc. št. 22/1 X po celotni dolžini vse do v naravi obstoječe ograje, kar je v izvedenskem mnenju in elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označeno s parcelno številko 24/11,  do celote (prvi odstavek I. točke izreka); v presežku (to je glede parcelne številke 24/101) je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka). B. B. je dovolilo vstop v pravdo namesto sedaj pokojne toženke C. C. (II. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne stroške pravdnega postopka v znesku 5.649,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2.Zoper sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338.
0lena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik smiselno izpodbija zavrnilni del I. točke izreka (drugi odstavek I. točke izreka), toženca pa ugodilni (ugotovitveni) del I. točke izreka (prvi odstavek I. točke izreka) in odločitev o stroških v III. točki izreka.

3.Tožnik v pritožbi vztraja pri svoji dobroverni lastniški posesti tudi glede parcele 24/10, ki v naravi predstavlja ozek pas oz. zelenico. Poudarja, da toženec niti tožnikovi pravni prednici niso tožniku nikoli povedali, da je toženec ograjo premaknil za cca 30 cm bolj v svoje zemljišče, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo. Tega tudi ni zatrjeval in dokazal. Tako so bili tožnikova pravna prednica kot tudi tožnik in njegovi družinski člani prepričani, da je ograja postavljena v skladu s sodno poravnavo in da predstavlja skupno ograjo, ki razmejuje zemljišči. Tožnik in njegovi družinski člani so od postavitve ograje leta 1986 oz. 1987 dalje dobroverno uživali celotno površino zemljišča vse do ograje, tega jim nihče ni oporekal, tudi toženec ne - od postavitve ograje je opustil vsakršno posest na drugi strani ograje vse do motilnega dejanja septembra 2017 (po odstranitvi smrek in dela
7Ei
0Dnate ograje). Tožen
0Dev h
0Di B.B. je ovrgla navedbe to
7Eenca, da je ves
0Das hodil na drugo stran ograje in izkazoval posest tega ozkega dela zemlji
61
0Da. Okoli leta 2000 postavljena betonska plo
61
0Da je bila izvedena z odmikom od postavljene ograje iz razloga, da je ostal ozek pas (kanal) za odvod meteornih voda (saj na vasi tedaj
61e ni bilo urejene kanalizacije). Tudi ta kanal je imel vse do leta 2017 v celoti v posesti to
7Enik s svojo dru
7Eino. To
7Eencov razlog za odmik ograje ne more dr
7Eati (da bo lahko hodil po svojem), saj po tako ozkem pasu ni mo
7Eno hoditi ali z njim karkoli po
0Deti brez posega na sosednje zemlji
61
0De. Poleg tega je to
7Eenec po svojem zetu prosil to
7Enika za dovoljenje za hojo po drugi strani ograje zaradi zamenjave mre
7Ee, v sodni poravnavi pa si je celo zadr
7Eval pravico, da lahko hodi na drugo stran zaradi vzdr
7Eevanja vrtne ograje.
60ele julija 2019 je to
7Enik ob meritvah geodeta D. D. izvedel, da je to
7Eenec ograjo premaknil za ve
0D, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo. Prito
7Ebenemu sodi
61
0Du predlaga, naj sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu to
7Ebenemu zahtevku (tudi glede parcele 24/10), oz. podredno, naj se sodba v tem delu razveljavi in vrne v ponovno odlo
0Danje sodi
61
0Du prve stopnje, vse s stro
61kovno posledico.

4.To
7Eenca v odgovoru na to
7Enikovo prito
7Ebo nasprotujeta prito
7Ebeni navedbi, da je nova postavljena ograja predstavljala skupno mejo med zemlji
61Cema. To
7Enec je namre
0D ograjo prestavil za skoraj 2 m. Utemeljujeta nedobrovernost to
7Enikove pravne prednice in to
7Enika (vedela sta za obstoj mejnikov; ve
0Dji premik ograje je bil viden s prostim o
0Desom; to
7Enik je pri betoniranju dvori
61
0Da pred 15 leti med
61karpo in betoniranim delom pustil prostor; pri
0Danje E. E., da je to
7Enec glede ve
0Djega premika ograje razlagal
7Ee 20 let nazaj in da je urejal polmetrski pas; to
7Enik ni nikoli u
7Eival in imel v posesti tega polmetrskega pasu). Vztrajata pri ugovoru
7Ei razsojene stvari glede dela zemlji
61
0Da, zaradi
0Derga ponovna pravda ni mogo
0Da. Predlagata zavrnitev prito
7Ebe in nalo
7Eitev prito
7Ebenih stro
61kov to
7Eniku.

5.To
7Enca v prito
7Ebi poudarjata, da nikoli nista oporekala veljavnosti dogovora iz sodne poravnave. Sta pa menila, da gre za
7Ee razsojeno stvar (<em>res iudicata</em> oz. <em>res transacta</em>), o kateri ponovna pravda ni mogo
0Da. Predmet to
7Ebenega zahtevka je namre
0D identi
0Den predmetu v 2. to
0Dki sodne poravnave z dne 13. 11. 1986 in to
7Enik zato nima pravne koristi za vlo
7Eitev to
7Ebe, zato bi moralo sodi
61
0De to
7Ebo
7Ee ob predhodnem preizkusu zavre
0Di. Izpolnjene so kar tri procesne predpostavke za zavr
7Eenje to
7Ebe po 274.
0Clenu ZPP. To
7Enik bi svojo korist lahko oz. moral dose
0Di z izvr
61itvijo sodne poravnave. Izpolnjena sta tudi pogoj objektivne in pogoj subjektivne identitete za <em>res iudicata</em>. O tem ugovoru strank sodba nima razlogov, zaradi
0Derih je ni mogo
0De preizkusiti. Po drugi strani pa ravno dejstvo, da se sodna poravnava ni realizirala, ka
7Ee na nedobrovernost to
7Enika. To
7Enik in njegova pravna prednica sta vedela, da do vrnitve dela parcele 24/2 v zapu
61
0Dino po pokojnem F. F. in do izstavitve zemlji
61koknji
7Enega dovolila C. C. v korist to
7Enikove pravne prednice ni pri
61lo, kar dokazuje vsebina sklepa o dedovanju z dne 16. 12. 1986. Posledi
0Dno je to
7Enikova pravna prednica vedela tudi, da ni podedovala severnega dela parcele 24/2, zaradi
0Derega pa ni bila dobroverna posestnica. Tudi glede (ne)dobrovernosti to
7Enika so razlogi v sodbi pomanjkljivi. Sodba tudi glede tega nima razlogov o odlo
0Dilnih dejstvih oz. so ti nejasni in pomanjkljivi. Ker bi moralo sodi
61
0De to
7Ebeni zahtevek zavrniti, bi moralo to
7Eniku nalo
7Eiti v pla
0Dilo tudi vse pravdne stro
61ke to
7Encev. Sicer pa je stro
61kovna odlo
0Ditev napa
0Dna tudi v primeru pravilnosti (delne) ugoditve to
7Ebenemu zahtevku: 1) za to
7Enca namre
0D ni bilo sporno, da 1,5 m
61irok in pribli
7Eno 20 m dolg pas zemlji
61
0Da ni njegov, saj je bil predmet sodne poravnave, ki ji to
7Enca nista nasprotovala; 2) prvotna to
7Enica je bila tista, ki ni opravila geodetske odmere, kot se je zavezala; 3) to
7En
0Deve trditve o odmiku ograje leta 1986 za ve
0D kot 1,5 m so bile resni
0Dne. Ni se torej mogo
0De strinjati s stali
61
0Dem sodi
61
0Da, da je bila to
7Eba potrebna. Prvotna to
7Enica bi morala namesto pravde spro
7Eiti zapu
61
0Dinski postopek oz. predlagati izdajo dodatnega sklepa po pok. mo
7EuA0 F. F.. Poleg tega je pri odmeri stro
61kov treba upo
61tevati na
0Delo potrebnosti, vsi priglašeni stro
61ki pa niso bili tak
61ni (nepotrebne pripravljalne vloge, stro
61ki za prvega izvedenca, ker to
7Enik kasneje ni
7Eelel skleniti sodne poravnave). Prito
7Ebenemu sodi
61
0Du predlagata, naj sodbo spremeni tako, da to
7Ebeni zahtevek zavrne tudi glede severnega dela parcele 24/6 in to
7Eniku nalo
7Ei v pla
0Dilo vse pravdne stro
61ke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.To
7Enik v odgovoru na prito
7Ebo to
7Encev meni, da se to
7Enca s prito
7Ebo zavzemata samo proti stro
61kovim posledicam sodbe. Opozarja na dejstvo, da sodna poravnava ni izvr
61ljiva in da sam ni tisti, ki bi lahko naro
0Dil parcelacijo po sodni poravnavi, ampak bi lahko parcelacijo naro
0Dila samo to
7Enca kot zemlji
61koknji
7Ena lastnika spornega dela parcele. Vztraja pri stali
61
0Du glede svoje in predni
0Dine dobroverne in zakonite posesti spornega dela zemlji
61
0Da vse od leta 1986. Za nepomembno ozna
0Duje dejstvo, ali je to
7Enec ograjo prestavil za cca 30 cm bolj v svoje, kot je bilo to dolo
0Deno s sodno poravnavo. Pomembna je dolo
0Dba drugega odstavka 3.
0Clena sodne poravnave, po kateri meja skladno s poravnavo poteka po zunanjem robu novo zgrajene vrtne ograje, gledano s to
7Enikove (tu: to
7En
0Deve) parcele. Pred vlo
7Eitvijo to
7Ebe sta bila to
7Enca brez uspeha pozvana k realizaciji sodne poravnave. To
7Eba je bila potrebna, saj druga
0De to
7Enec (pravilno: to
7Enik) skupaj s svojo pravno prednico ne bi mogel dose
0Di, da postane zemlji
61koknji
7Eni lastnik spornega dela zemlji
61
0Da. Predlaga zavrnitev prito
7Ebe s stro
61kovno posledico.

7.Prito
7Eba to
7Enika je utemeljena, prito
7Ebe to
7Encev pa ni utemeljena.

neobstoj pravne koristi tožnika za vložitev tožbe. V nasprotnem primeru bi tožnik brez svoje krivde ostal brez sodnega varstva za uveljavitev svojih pravic (kršitev 23. člena URS8).

Glede na pritožbeno poudarjanje tožencev, da nista nikoli oporekala veljavnosti dogovora iz sodne poravnave, ni razumljivo vztrajanje pri neutemeljenosti celotnega tožbenega zahtevka - torej tudi glede ugotovitve tožnikove lastninske pravice na parceli 24/11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel tožnik parcelo 24/11 ves čas v dobroverni posesti vse od leta 1986 naprej, to pa za toženca tudi ni bilo sporno.

Ne drži, da sámo dejstvo, da se sodna poravnava ni realizirala, kaže na nedobrovernost tožnika oz. njegove pravne prednice. Toženca se v zvezi s tem sklicujeta na vsebino sklepa o dedovanju po pokojnem C. C. z dne 16. 12. 1986, pri čemer tega sklepa sodišču v tem postopku sploh nista predložila niti navedla, kdaj točno je izpolnil svojo obveznost po sodni poravnavi (v tem sklepu o dedovanju bi bila lahko vrnitev dela zemljišča 24/2 v zapuščino omenjena šele po toženčevi dejanski prestavitvi vrtne ograje). Ob tem tudi ni zanemarljivega pomena dejstvo, da v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja zemljiška knjiga še ni imela takšnega in tolikšnega pomena, kot ga je pridobila kasneje in ga ima sedaj. Zemljiškoknjižno stanje je bilo pogosto neurejeno oz. neusklajeno z dejanskim. Zgolj iz razloga, ker se ni uspela vknjižiti kot zemljiškoknjižna lastnica spornega dela zemljišča, tožnikovi pravni prednici D. C. ni mogoče očitati, da tudi ni bila dobroverna posestnica tega zemljišča. Kvečjemu bi bilo mogoče slabo vero očitati tožencu, ki je vrtno ograjo prestavil v svojo škodo (to je za več, kot mu je velevala sodna poravnava), potem pa si je, kot je pokazal izveden dokazni postopek, začel šele po 30 letih lastiti ozek pas zemljišča, za katerega se je pri prestavitvi ograje sam prikrajšal.

Posebej glede tožnikove pritožbe

Tožnik v pritožbi utemeljeno vztraja pri stališču, da je enako kot njegova pravna prednica izvrševal dobroverno lastniško posest tudi na parceli 24/10, ki v naravi predstavlja ozek pas oz. zelenico (meteorni kanal). Glede na zakonsko domnevo dobre vere9 sta bila toženca tista, na katerih je bilo trditveno in dokazno breme, da dokažeta nedobrovernost tožnikove pravne prednice oz. tožnika. Tega nista zmogla. V tej pravdi namreč nista pravočasno (do prvega naroka za glavno obravnavo 18. 10. 2018) zatrjevala in posledično tudi ne dokazala, da bi bilo tožnikovi pravni prednici oz. tožniku znano, da je toženec vrtno ograjo premaknil v svojo škodo za več, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo. Nekatere okoliščine, ki naj bi kazale na nedobrovernost tožnika in njegove pravne prednice, toženca prvič zatrjujeta šele v pritožbi,10 ne da bi pojasnila, zakaj se nanje brez svoje krivde nista mogla sklicevati že prej, zato so te njune pritožbene navedbe neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Dejstvo, da tožnik ni zabetoniral celotnega zemljišča do ograje, temveč je ob njej pustil ozek zeleni pas, pa spričo njegovih pravočasnih pojasnil, da je bil ta del zemljišča namenjen za odvajanje meteornih voda ter da je moral pri betoniranju dvorišča upoštevati tudi občinski predpis glede gradnje objektov v zadostnem odmiku od meje, deluje dovolj prepričljivo in samo po sebi ne dokazuje njegove nedobrovernosti glede ozkega zelenega pasu (24/10). Vrtna ograja nedvomno predstavlja mejno znamenje (prvi odstavek 80. člena SPZ) in nelogično zveni, da bi tožnikova pravna prednica in tožnik glede na prestavljeno ograjo morala in mogla sklepati, da je dejanska meja s tožencema drugačna - to je že 0,3 do 0,6 m pred prestavljeno ograjo. Dejstvo, da je bil tožnik v opravičljivi zmoti, da sporno zemljišče poleg betoniranega dvorišča obsega tudi ozek pas zelenice, pa kaže na njegovo dobrovernost in ne na nedobrovernost.11 Zaključek sodišča o tožnikovi nedobroverni posesti parcele 24/10 je torej materialnopravno zmoten.

Glede odločitve o pravdnih stroških

Odločitev o stroških pravdnega postopka je pravilna, po ugoditvi tožnikovi pritožbi in spremembi dela sodbe temelji le na drugi zakonski določbi - to je na prvem odstavku 154. člena ZPP (toženca sta v pravdi v celoti propadla, zato sta dolžna kriti vse tožnikove pravdne stroške). Kljub priznanju določenih dejstev (veljavnost sodne poravnave, tožnikovo uživanje zemljišča v obsegu parcele 24/11) sta toženca tožbenemu zahtevku nasprotovala v celoti, pri čemer sta vztrajala tudi v pritožbi, ko sta se sklicevala na nedobrovernost tožnika in njegove pravne prednice ter predlagala zavrnitev celotnega tožbenega zahtevka. Ker toženca dela zahtevka nista (takoj) pripoznala, zanju ne more veljati ugodna pravna posledica iz 157. člena ZPP (da jima je tožnik (deloma) dolžan povrniti stroške postopka), za kar se smiselno zavzemata v pritožbi. Kot že pojasnjeno, razlogi za to pravdo niso bili (izključno) na strani tožnika, saj ne drži, da bi morala za geodetsko odmero nove parcele poskrbeti prvotna tožnica (tožnikova pravna prednica). Ta pravda pa je bila za tožnika potrebna, saj v nasprotnem primeru zaradi nesodelovanja tožencev ne bi mogel doseči vpisa svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Četudi so se toženčeve trditve o odmiku ograje leta 1986 oz. 1987 za več kot 1,5 m v pravdi izkazale za resnične, mu v končni fazi niso bile v korist, saj ne izpodbijejo dejstva, da so dobroverno in zakonito posest vse od prestavitve ograje do leta 2017 tudi na ozkem zelenem pasu izvrševali izključno tožnikova pravna prednica, tožnik in njuni družinski člani.

Pritožbeni očitek tožencev o nepotrebnosti nekaterih pravdnih stroškov ni utemeljen. Več pripravljalnih vlog sta vložili obe pravdni stranki, toženca pa niti ne konkretizirata, katere od tožnikovih pripravljalnih vlog naj bi bile po njunem mnenju nepotrebne. Sodišče je tožniku utemeljeno priznalo tudi stroške za prvega izvedenca geodetske stroke, saj tudi stroški, povezani z neuspelo poravnavo v tem postopku, spadajo med pravdne stroške,12 torej se o njih (kot praviloma) odloči po uspehu.

Sklepno

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti (5. alineja 358. člena ZPP), pritožbo tožencev pa je v celoti zavrnilo, saj njuni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Glede odločitve o pritožbenih stroških

Zaradi uspeha s pritožbo je tožnik upravičen tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka, to je do stroškov pritožbe in stroškov argumentiranega odgovora na pritožbo, medtem ko sta toženca dolžna vse svoje stroške pritožbenega postopka (za pritožbo in odgovor na pritožbo) kriti sama (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožniku pripadata nagrada za pritožbo in nagrada za odgovor na pritožbo, obe v višini 375 točk (Tar. št. 22/1 v zvezi s Tar. št. 19/1 Odvetniške tarife (OT)), upravičen pa je tudi do povrnitve izdatkov za stranko (materialnih stroškov) v višini 2 % (15 točk), kar skupaj znaša 765 točk in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR ustreza 459 EUR. Temu znesku je treba prišteti še 22 % DDV na odvetniške storitve in izdatke (100,98 EUR) ter sodno takso v višini 180 EUR, tako da vsi tožnikovi stroški pritožbenega postopka skupaj znašajo 739,98 EUR. V primeru zamude s plačilom teh stroškov toženca tožniku dolgujeta tudi zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.