Jedro

Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V razlogih sodbe prvostopno sodišče navaja, da je v obravnavanem primeru nesporno, da tožnik živi sam ter da je njegov katastrski dohodek v letu 2003 znašal 99.031,00 SIT, iz potrdila delodajalca Kleparstvo in vodovod, K.M. s.p., pri katerem je tožnik zaposlen, pa izhaja, da je v času od 17.6.2004 do 17.11.2004 prejel skupaj 692.968 SIT bruto plače. Po določbi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001) je finančni kriterij omejen z višino minimalne plače, določene z zakonom. Minimalno plačo določa Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust (Uradni list RS, št. 39/99). Glede na višino tožnikovih prejemkov, ki so v obravnavanem obdobju ob upoštevanju plače in katastrskega dohodka znašali mesečno 136.126,12 SIT bruto, je tudi po presoji prvostopnega sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnikovi dohodki bistveno presegajo znesek minimalne plače, ki je v navedenem obdobju znašala 117.500,00 SIT bruto mesečno. Prvostopno sodišče ne dvomi v pravilnost podatkov o tožnikovi plači, saj ti izhajajo iz potrdila delodajalca, ki jih je posredoval na zahtevo tožene stranke prav za namene tega postopka. Tudi iz potrdila, ki ga je tožnik predložil tožbi, izhajajo enaki podatki o višini bruto plače za sporno obdobje šestih mesecev pred vložitvijo prošnje.

Navedenih ugotovitev pa tožnik ne more izpodbiti s potrdilom banke, ki se nanaša na prilive na njegov osebni račun, iz katerega izhaja, da so bile na navedeni račun nakazane tri plače. Pri tem gre le za potrdilo o nakazilih na osebni račun pri K. banki d.d. S.G., kar pa še ne dokazuje, da tožnik ni prejel ostalih plač, saj iz potrdila delodajalca izhaja, da navedeni dohodki predstavljajo prejete in izplačane plače v relevantnem obdobju. Po presoji prvostopnega sodišča je tožena stranka skladno z določbami 13. člena ZBPP pravilno presodila, da glede na ugotovljeno finančno in premoženjsko stanje tožnika, ta ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njegovi povprečni mesečni dohodki presegajo višino minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo smiselno ponovi tožbene navedbe. Navaja, da njegovo finančno stanje ni bilo pravilno ugotovljeno zaradi lažnih navedb v potrdilu njegovega tedanjega delodajalca M.K. Iz potrdila banke o prilivih je razvidno, da je dobil samo tri plače, kar bi moral biti zadosten dokaz za resničnost njegovih trditev. Meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in temelji na zakonu. Za svojo odločitev pa je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Po 1. odstavku 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka (1. odstavek 13. člena ZBPP). Pri tem se šteje, kot je pravilno navedlo tudi prvostopno sodišče, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca in njegovih družinskih članov ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. ZBPP določa, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka tudi samske osebe (kar je tožnik v obravnavani zadevi) upoštevajo dohodki, ugotovljeni za obdobje šestih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (15. člen).

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje s pravilno uporabo materialnega prava pravilno potrdilo ugotovitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje tako imenovanega finančnega pogoja za presojo upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker njegovi dohodki presegajo znesek minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče presodilo, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta pravilno in popolno ugotovljeno, zato je tožbene ugovore, ki so se nanašali na dejansko stanje, presodilo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku (da tožnik živi sam, da njegovi dohodki mesečno znašajo 136.126,12 SIT, kar je več kot minimalna plača, ki je v času odločanja znašala 117.500,00 SIT). Ker izpodbijana sodba temelji na tem dejanskem stanju, pritožbeno sodišče ugovorov, ki se po vsebini nanašajo na pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni preizkušalo, ker tega pritožbenega razloga ni dopustno uveljavljati (5. odstavek 72. člena ZUS). Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo samo glede tistih bistvenih kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da bistvene kršitve postopka niso bile storjene in da je prvostopno sodišče izpodbijano sodbo oprlo na pravilno materialnopravno podlago.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.