Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika, dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja. Za ene in druge velja osebna odgovornost dediča. Ta se kaže v tem, da upnik zahtevke za izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, in v tem, da dedič odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Upniki lahko začnejo pravdo bodisi pred ali po izdaji sklepa o dedovanju.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, ki se sestoji iz nepremičnega premoženja, denarnih sredstev ter motornih vozil, in za dediča razglasilo zapustnikovega sina mld. A. N..
2. Udeleženec je v vlogi, ki jo je naslovil „Predlog za dopolnitev sklepa o dedovanju, podrejeno pritožba“, prijavil terjatev za pogrebne storitve v skupnem znesku 1.941,00 EUR in terjatev do zapustnika v skupnem znesku 85.733,00 EUR. Sodišču je predlagal, da na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) izda dopolnilni sklep, podredno pa naj predlog šteje za pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.
3. Dedič v odgovoru na navedeno vlogo ni priznal priglašenih udeleženčevih terjatev in pritožbenemu sodišču predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Udeleženec v svoji pritožbi uveljavlja zapustnikove dolgove in dolgove zapuščine. Dolgovi zapustnika so tiste obveznosti, ki izhajajo od samega zapustnika (142. in 143. člen ZD), dolgovi zapuščine pa so obveznosti, ki nastanejo šele po zapustnikovi smrti, torej po uvedbi dedovanja. Za ene in druge velja osebna odgovornost dediča. Ta se kaže v tem, da upnik zahtevke za izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, in v tem, da dedič odgovarja zanje z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja.
6. ZD ne določa nobenih posebnih pravnih sredstev, s katerimi bi upniki lahko dosegli, da bi se odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove uresničila. Če dedič ne prizna zapustnikovega dolga, lahko upnik zahteva njegovo plačilo, vendar ne v zapuščinskem postopku, ki za razpravljanje o utemeljenosti upnikovega zahtevka ni funkcionalno usposobljen, ampak v pravdnem (1). Rezultat take pravde ne vpliva na odločitev v zapuščinskem postopku oziroma na sklep o dedovanju, čigar vsebina je katerim osebam gre pravica do dediščine (prvi odstavek 214. člena ZD). Upniki zato lahko začnejo pravdo bodisi pred ali po izdaji sklepa o dedovanju.
7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko ni sledilo predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa. Iz istih razlogov je udeleženčeva pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
(1) Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, str. 238.