Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep z dne 28.8.2020 v zvezi s sklepom z dne 23.9.2020 v 3. točki izreka spremeni tako, da se ugovor A. d.o.o. zavrže. II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 28.8.2020 sklenilo, (1.) da se razdelitev posebne stečajne mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne stečajne mase z dne 25.8.2020, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, v točki 2 (2.1, 2.2 in 2.3) pa je odločilo o nadomestilu upraviteljice za razdelitev posebne razdelitvene mase.
2. S popravnim sklepom z dne 23.9.2020 je izrek zgoraj navedenega sklepa dopolnilo z besedilom: „3, Zavrne se ugovor upnika A. d.o.o.“
3. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Vsebinsko se pritožuje zoper 3. točko izreka. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in navaja predvsem vsebinske razloge, zakaj sodišče ni utemeljeno odločilo, da zahtevani znesek 230.573,22 EUR, ki naj bi nastal po začetku stečajnega postopka, ne predstavlja utemeljene terjatve in s tem tudi ne stroškov stečajnega postopka, ki bi bremenili posebno razdelitveno maso.
4. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila, navedla je razloge, zakaj meni, da ti stroški ne morejo bremeniti stečajnega dolžnika in s tem posebne razdelitvene mase.
5. Pritožba je delno utemeljena.
6. Proti načrtu razdelitve lahko ugovarja vsak upnik (prvi odstavek 364. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP). Oseba pridobi procesno legitimacijo upnika, torej procesno upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev, določenem v 59. členu ZFPPIPP (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP). Ker je obravnavana zadeva postopek osebnega stečaja, je stranka glavnega postopka (torej oseba, ki ima prav tako procesno legitimacijo) tudi upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana (385. člen ZFPPIPP). Upniki prijavijo vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP).
7. Iz pritožbenih navedb, pa tudi iz izpodbijanega popravnega sklepa, je razvidno, da pritožnik uveljavlja znesek stroškov v višini 230.573,22 EUR, ki naj bi nastali po začetku stečajnega postopka in zato predstavljali stroške stečajnega postopka. Taka terjatev pa ni terjatev, ki se prijavi v stečajnem postopku, s tako prijavo torej njen vlagatelj ne pridobi procesne legitimacije upnika v smislu zgoraj navedenih zakonskih določil. 8. Višje sodišče je še preverilo vlogo pritožnika z dne 6.3.2020 (PD 356), v kateri je pritožnik navedel, da ima poleg zgoraj navedene terjatve še terjatev v znesku 64.787,40 EUR, ki je nastala od ustanovitve stavbne pravice 7.5.2014 do dneva začetka postopka osebnega stečaja 10.2.2015, vendar pa je izrecno navedel, da bo prijavo za ta znesek vložil naknadno; ta vloga tudi ne vsebuje določenega zahtevka za priznanje terjatve v stečajnem postopku, kot to izrecno zahteva prvi odstavek 60. člena ZFPPIPP. Pritožnik torej ni prijavil nobene terjatve, ki bi nastala do dneva začetka postopka osebnega stečaja.
9. Iz navedenega je razvidno, da pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti (taka je tudi usklajena sodna praksa: npr. sklepi VSL Cst 200/2020 z dne 18.6.2020, Cst 592/2019 z dne 8.1.2020, Cst 338/2019 z dne 16.7.2019, Cst 398/2018 z dne 5.9.2018, predvsem pa Cst 224/2018 z dne 15.5.2018, ki se nanaša na bistveno enako dejansko stanje). Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
10. Glede na navedeno je višje sodišče po uradni dolžnosti pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v zvezi s popravnim sklepom tako spremenilo, da je ugovor pritožnika zavrglo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem se ni ukvarjalo z utemeljenostjo pritožnikove terjatve, saj njen preizkus niti ne more biti predmet stečajnega postopka; prav tako se ni ukvarjalo s tem, ali je morda potrebno pri razdelitvi upoštevati njegovo terjatev kot strošek stečajnega postopka. Pritožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi v zvezi s tem že vložil kakšno tožbo, zato ne obstajajo ovire za razdelitev tudi tega dela posebne razdelitvene mase (primerjaj 226. člen ZFPPIPP).
11. Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP). Zato je višje sodišče odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.