Jedro

Načelo enakosti pred zakonom pomeni, da se morajo enako obravnavati enaki primeri, pri čemer je nedopustno razlikovanje glede zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin po narodnosti, rasi, spolu, jeziku, veri, političnemu ali drugemu prepričanju, gmotnemu stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenemu položaju ali drugi osebni okoliščini. To pa pomeni, da tudi med zaporniki ne sme biti diskriminacije glede na poprej navedene posebne okoliščine, dopustno pa je njihovo neenako obravnavanje glede na ostale delavce, ki delo opravljajo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in v zvezi s pravicami, ki izvirajo iz te pogodbe. To velja tako glede plačila za opravljeno delo, katerega višino za zapornike ureja 54. člena ZIKS-1, kot tudi za zagotovitev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za zagotavljanje le-tega po spremembi ZPIZ, na katerega se v tem delu ZIKS-1 sklicuje, ni več pravne podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na plačilo odškodnine v višini 18.054,49 EUR, na plačilo zneskov pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 9. 5. 2005 do dneva, ko bo tožnik zaposlen v JGZ Pohorje ter na vpis delovne dobe v delovno knjižico, zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek na plačilo rente v višini 520,00 EUR za dobo štirih let od pravnomočnosti sodbe dalje. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 561,82 EUR v roku 15 dni po prejemu izpodbijane sodbe.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sistem invalidskega in pokojninskega zavarovanja v 7. členu govori, da zaporniki, ki med prestajanjem zaporne kazni na območju RS delajo s polnim delovnim časom 8 ur, spadajo med kategorijo zavarovancev. Sporno je tudi izplačilo zaprtih oseb, saj so nagrade pod mejo 25%, kot jih zagotavlja zakon. Tožnik je tožbo vložil pred črtanjem 64. in 65. člena ZIKZ-1. Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve pri zaposlovanju ali delavca postavljati v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega in političnega prepričanja. Prepovedana je posredna in neposredna diskriminacija, zaporniki pa so s strani ustave diskriminirani. Žaljiva je izjava pravobranilstva, da imajo zaporniki vse zastonj, saj gre za denar slovenskih davkoplačevalcev. Delavci zaporniki v proizvodnji delajo bolj zahtevne naloge kot civilni delavci v JGZ Pohorje, imajo iste norme in dosegajo nadpovprečni preseg norme.

Pritožba ni utemeljena.

Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob kumulativno izpolnjenih splošnih pogojih odškodninskega delikta: da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Tožnik je v trditveni podlagi kot nedopustno ravnanje tožene stranke navedel, da je bil kot zapornik razporejen na delo v JGZ Pohorje z odločbo in ne s pogodbo o zaposlitvi ter da za delo ni bil pravilno plačan, s čimer je bilo kršeno spoštovanje njegove osebnosti in dostojanstva. Sodišče prve stopnje je glede položaja oseb, ki so na izvrševanju kazenske sankcije, pravilno uporabilo Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki je do Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) specialni zakon ter na podlagi tega predpisa pravilno ocenilo, da tožena stranka očitanih kršitev pri zaposlitvi in plačevanju tožnika ni zagrešila. Pritožbena navedba tožnika, da prejema izplačilo nagrade pod mejo 25% povprečne plače v javnem sektorju, predstavlja pritožbeno novoto, poleg tega pa tudi ni odločilna. Po določilu 54. člena ZIKS-1 je osnova za izračun plačila za delo obsojencev 25% osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja in ne 25% povprečne plače v javnem sektorju. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožnika na kršitev 14. člena Ustave RS v zvezi z diskriminatornim obravnavanjem zapornikov. Načelo enakosti pred zakonom pomeni, da se morajo enako obravnavati enaki primeri, pri čemer je nedovoljeno razlikovanje glede zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin po narodnosti, rasi, spolu, jeziku, veri, kulturi ali drugem prepričanju, gmotnemu stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenemu položaju ali drugi osebni okoliščini. To pa pomeni, da tudi med zaporniki ne sme biti diskriminacije glede na prej navedene posebne okoliščine, dopustno pa je njihovo neenako obravnavanje glede ostalih delavcev, ki delo opravljajo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi v zvezi s pravicami, ki izvirajo iz te pogodbe. To velja tako glede plačila, kot tudi glede zagotovitve obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravne podlage za takšno zavarovanje po spremembi ZPIZ od 1. 1. 2004 namreč ni več, saj je bil razveljavljen 24. člen ZPIZ, ki je določal obvezno zavarovanje državljanov Republike Slovenije, ki med prestajanjem zapora na območju Republike Slovenije delajo s polnim delovnim časom. Ker se ZIKS-1 glede omenjenega zavarovanja delavcev s polnim delovnim časom sklicuje na ZPIZ kot specialni zakon, ta pa zapornikov ne uvršča več v kategorijo obveznih zavarovancev, tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi tožniku tako zavarovanje omogočala in ga s tem obravnavala drugače od preostalih zapornikov.

Ker glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. člena ZPP.