Jedro

29. člen ZOR določa, da v primeru, kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga lahko ta da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev. Če soglasje tretje osebe ni dano, pogodbeno razmerje ne nastane. Soglasje tretjega je torej določeno kot dodaten pogoj k predpostavkam za nastanek pogodbene obveznosti. Če ta dodaten pogoj ni izpolnjen, pogodba ni sklenjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti drugotoženi stranki njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 321,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da Pogodba o najemu kletnih prostorov za organizacijo dijaških malic, sklenjena dne 30.3.2000 med prvotoženo in drugotoženo stranko, nima pravnega učinka. Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške obeh toženih strank.

2. V pritožbi zoper sodbo je tožeča stranka uveljavljala pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in ugotovi ničnost sporne pogodbe oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Drugotožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi ponovno poudarja, da je bila Pogodba o najemu kletnih prostorov za organizacijo dijaških malic z dne 30.3.2000 (v nadaljevanju: Pogodba) dogovorjena v očitno korist drugotožene stranke. Navaja, da je v času sklenitve Pogodbe veljala Uredba o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti RS, ki je določala obveznost uporabnika, da odločitev o oddaji v najem skupaj z obrazloženim načrtom predloži vladi RS v odobritev. Ker je Šolski center Ljubljana javni zavod, ki ga je ustanovila RS, in uporablja nepremičnine, ki so last RS, z njimi na podlagi Zakona o vladi RS upravlja vlada RS. Tožeča stranka zatrjuje, da je prvotožena stranka sklenila pogodbo kot nepooblaščena oseba in brez vednosti in odobritve (potrebnega soglasja) Vlade Republike Slovenije. 29. člen ZOR določa, da v primeru, kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga lahko ta da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev. Če soglasje tretje osebe ni dano, pogodbeno razmerje ne nastane. Soglasje tretjega je torej določeno kot dodaten pogoj k predpostavkam za nastanek pogodbene obveznosti. Če ta dodaten pogoj ni izpolnjen, pogodba ni sklenjena. Tožbeni zahtevek je utemeljen, če dejstva, navedena v tožbi, hkrati sestavljajo abstraktni dejanski stan določenega materialnopravnega predpisa, ki pogojuje nastop prav takšne posledice, kot jo v svojem tožbenem zahtevku predlaga tožeča stranka. Višje sodišče ugotavlja, da iz dejstev, ki jih zatrjuje tožeča stranka, ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Pogodba zaradi tega, ker ni bila sklenjena s soglasjem Vlade RS ni nična, temveč sploh ni bila sklenjena. Zaradi navedenega se odločitev sodišča prve stopnje pokaže za pravilno, čeprav iz drugih razlogov, kot jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi sodbe.

6. Ko tožeča stranka navaja razloge, zakaj Pogodba nima pravnega učinka, omenja tudi, da jo je sklenila prvotožena stranka kot nepooblaščena oseba, kar naj bi pomenilo, da pogodba ni bila sklenjena v mejah njene poslovne sposobnosti in zaradi česar takšna pogodba nima pravnega učinka, je nična (prvi in drugi odstavek 54. člena ZOR). Pri ugotovitvenih tožbah, s katerimi se ugotavlja ničnost, je potrebno, zlasti še, kadar je ugotovitveni zahtevek postavljen samostojno, brez povezave z morebitnim oblikovalnim oziroma dajatvenim, najprej dognati, ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oziroma če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe ali če je tožnik zainteresirana oseba (prvi odstavek 109. člena ZOR). Terja se interes, ki je pravno utemeljen: tožnik mora izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi, torej ugotovitev ničnosti kakšnega posla, odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon. Ugotovitev ničnosti namreč ne more biti sama sebi namen.

7. Tožeča stranka kot lastnik prostorov, za katere, kot trdi sama, ni bila veljavno sklenjena najemna pogodba z drugotoženo stranko, lahko zahteva izročitev prostorov, ki jih drugotožena stranka zaseda brez najemne pogodb (prvi odstavek 92. člena Stvarno pravnega zakonika). Veljavnost pogodbe, sklenjene brez soglasja, bo v takšnem sporu potrebno rešiti kot predhodno vprašanje. Glede na to, da ima tožeča stranka dajatveni zahtevek na vrnitev v najem dane nepremičnine, nima pravnega interesa za samostojni zahtevek na ugotovitev, da pogodba ni sklenjena. Višje sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

8. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da Ministrstvo za šolstvo ni samostojni pravni subjekt, ni nosilec pravic in obveznosti in zato ni aktivno legitimirano za vložitev pritožbe. Ker pa je pritožbo vložila Republika Slovenija, zastopana po državnem pravobranilstvu, višje sodišče ocenjuje, da je navedba Ministrstva za šolstvo v označbi tožeče stranke le dodatna označba, ki pojasnjuje, na kaj se spor nanaša. 9. Tak zaključek je narekoval zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP), saj tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je drugotoženi stranki priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo na podlagi specificiranega stroškovnika in ob upoštevanju in odvetniške tarife. Drugotožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov za sestavo odgovora na pritožbo (480 točk po OT), 2% materialnih stroškov (4,40 EUR), 20 % DDV (53,62 EUR) in do povrnitve 43,38 EUR takse za odgovor na pritožbo, skupaj 321,72 EUR.