Jedro

Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, ko je treba postaviti skrbnika zapuščine, ni pa pravilno presodilo, katera oseba je primerna za začasnega skrbnika zapuščine.

Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče in njihove interese.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za začasno skrbnico zapuščine imenovalo B. B. 2. Zoper sklep se pritožujejo zakoniti dediči in uveljavljajo vse zakonske pritožbene razloge. Navajajo, da B. B. ni primerna oseba, ki bi lahko začasno skrbela za zapuščino v interesu vseh dedičev. Dosedanje navedbe in listinsko gradivo v spisu izkazujejo, da ima B. B. izrazito sovražen in odklonilen odnos do zakonitih dedičev. To izhaja iz njene vloge kot upnice ter iz zaslišanja na sodišču, kot tudi iz vlog in izjav oporočne dedinje D. D. in njenega moža. B. B. večkrat ponujano pomoč in predloge zakonitih dedičev za porazdelitev del na kmetiji v celoti odklanja in s tem kaže svoj odklonilen odnos do zakonitih dedičev. Njeni očitki, da zakoniti dediči ne znajo delati na kmetiji, so v celoti izpodbiti z dejstvom, da je G. G. od svojega 16. leta dalje živel na kmetiji in od mladosti dalje delal in pomagal pokojnemu očetu pri vseh kmečkih delih. B. B. je G. G. spodila iz hleva in kljub kasneje sklenjenemu dogovoru, da bo G. G. opravljal dela v hlevu, je sama, skupaj z D. D. in I. I., prevzela vsa dela v hlevu, posest nad kmetijskimi stroji in drugim delom na kmetiji. B. B. je po smrti zapustnika samovoljno in brez vednosti ali obvestila zakonitih dedičev prodala bika v zakol in zase obdržala prejeto kupnino 580 EUR. Prav tako sama prejema kmetijske subvencije in si jih prilašča. Sodišče je nekritično ocenilo zdravstveno stanje B. B., ki ima resne zdravstvene težave zaradi odvisnosti in prekomernega uživanja alkohola. Iz poročila lečeče zdravnice s 5. 9. 2019 izhaja, da ima B. B. resne zdravstvene težave zaradi prekomernega uživanja alkohola. Zaradi zastrupitve z alkoholom je bila urgentno teden dni hospitalizirana v letu 2012. Zakaj tega dokazila oziroma odpustnega pisma ni v njenem zdravstvenem kartonu, dedičem ni znano. Da se zaradi odvisnosti od alkohola ni zdravila, je odvisno od pacientkine lastne odločitve. Zgrešeni so tudi zaključki sodišča, da so zdravstvene težave B. B. stvar preteklosti in da sedaj uživa alkohol v dopustnih mejah. Gre za nedopustno ugibanje sodišča, ki ne more utemeljiti pravilnosti odločitve. Sodišče tudi ni dokazno ocenilo izpovedi dedičev, ki o njenih težavah z odvisnostjo od alkohola izpovedujejo drugače. Interesi imenovane začasne skrbnice so v neposredni koliziji z interesi zakonitih dedičev, saj začasna skrbnica do njih uveljavlja terjatve, ki jih bo morala iztožiti v samostojni pravdi. Do zakonitih dedičev uveljavlja visoke denarne zahtevke zaradi opravljanja del na kmetiji, katerih ne dovoli opravljati zakonitim dedičem oziroma jim opravljanje teh del preprečuje. Njeni zahtevki merijo na umetno in neutemeljeno ustvarjanje čim višje terjatve, ki bi ob predpostavki dolgotrajnih sodnih postopkov ustvarili terjatev v taki višini, da bi z njo učinkovito posegla po čim večjem obsegu zapuščine. Sodišče tudi ni odločilo o predlogu zakonitih dedičev, da za začasnega skrbnika zapuščine določi G. G., zato v tem delu dediči nimajo možnosti vložitve pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, ko je treba postaviti skrbnika zapuščine, ni pa pravilno presodilo, katera oseba je primerna za začasnega skrbnika zapuščine, kar utemeljeno očita pritožba.

6. Začasni skrbnik zapuščine ima procesno aktivno legitimacijo in je upravičen, da v imenu dedičev toži in je tožen, da izterjuje terjatve in podobno (primerjaj: Juhart, Civilno procesno pravo, 1961, str. 175, Rijavec; Dedovanje, 1999). Začasni skrbnik lahko nastopa kot zastopnik dedičev in je upravičen, da v imenu dedičev toži in je tožen, ter da izterjuje terjatve in podobno. Iz namena instituta skrbnika zapuščine torej izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče in njihove interese.

7. V postopku so pritožniki že navedli pomisleke zoper postavitev B. B. kot skrbnice zapuščine, te utemeljeno navajajo tudi v pritožbi. Ne le, da je B. B. v sporu s pritožniki, ki so zakoniti dediči zapuščine, ampak je tudi upnica zapuščine, saj je v postopku zatrjevala terjatve, ki jih ima do dedičev.1 Po zapustnikovi smrti je B. B. prodala bika, denar od prodaje pa je zadržala zase. Kot izhaja iz njenega zaslišanja z 9. 7. 2019 je denar potrebovala. Ker je pred tem za bika skrbela, je štela, da je denar njen. Vse navedeno kaže, da ima B. B. konflikt interesov z zakonitimi dediči, zato ni primerna oseba za skrbnika zapuščine, saj ne more napristransko zastopati interesov vseh dedičev.

8. V pritožbi pritožniki svoje razloge za nestrinjanje z imenovano skrbnico zapuščine še dopolnjujejo z izražanjem nezaupanja v ravnanje B. B. ter v njeno zdravstveno stanje zaradi zatrjevane odvisnosti od alkohola. Ker je že ugotovljeno, da B. B. ni oseba, ki bi nepristransko zastopala interese vseh dedičev, kar zadostuje za zaključek, da ni ustrezna oseba za skrbnico zapuščine, se pritožbeno sodišče do v pritožbi zatrjevane odvisnosti od alkohola ni opredeljevalo.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem naj sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki je tako usposobljena, da bo lahko kvalitetno opravljala nalogo skrbnika zapuščine, pri tem pa bo zastopala interese vseh dedičev. To je lahko tudi tretja oseba, ki ne bo povezana z nobenim od dedičev (3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP in 163. člen ZD).

1 B. B. je podala zahtevo za izločitev iz zapuščine ene polovice parcelne številke 864, k.o. X. Ker ji dediči solastništva nepremičnine niso priznali, ga mora uveljavljati v pravdi.