Jedro

Prostovoljno prevzete finančne obveznosti ne vplivajo na presojo pogojev za taksno oprostitev. Takšno je splošno sprejeto stališče v sodni praksi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se tožnici plačilo sodne takse v višini 4.215 EUR dovoli v štiriindvajsetih (24) zaporednih mesečnih obrokih po 175,62 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse (točka I izreka). Podrednemu predlogu za njeno obročno plačilo je ugodilo in tožnici dovolilo plačilo takse v 14 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 146 EUR, ostali pa 313 EUR (točka II izreka).

2. Tožnica odločitvi nasprotuje. V pritožbi v bistvenem navaja, da je v mesecu maju zaradi težke situacije najela kredit in je njena plača obremenjena s plačilom 271 EUR mesečno. Za preživetje ji ostane le 887,16 EUR, po plačilu obroka takse pa bi ji ostalo le 574,16 EUR. Opozarja, da znesek minimalnega dohodka od aprila 2023 znaša 465,34 EUR, dvojni znesek pa 930,68 EUR. Takse zato ne more plačati, čeprav obročno. Avto ni vreden 8.000 EUR. Ocenjen je bil na 3.000 EUR. Nujno ga rabi za opravljanje službenih obveznosti. Predlaga, da se jo plačila takse oprosti oziroma se ji naloži plačilo polovice takse v 24 mesečnih obrokih.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica živi sama in nima preživninskih obveznosti do drugih oseb, prejema dohodek v višini 1.158,74 EUR, v lasti ima osebni avto v vrednosti 8.000 EUR in nepremičnino, v kateri živi. Na računu pri banki A. je imela na dan 24. 5. 2023 468,41 EUR, na računu pri banki B. pa 1.276,54 EUR. Taksa, ki jo mora plačati, znaša 4.215 EUR.

5. Pritožnica povzete dejanske ugotovitve izpodbija v pogledu vrednosti vozila, navaja tudi, da je v maju 2023 najela kredit z mesečnim obrokom 271 EUR.

6. Trditev tožnice o nižji vrednosti vozila je nekonkretizirana in nedokazana in zato neupoštevna. V pritožbi za svojo navedbo o nižje ocenjeni vrednosti ni ponudila nobenega dokaza, niti ni pojasnila, zakaj vrednost odstopa od vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi javnih podatkov na spletni strani avto.net. 7. Na odločitev glede oprostitve plačila takse ne more vplivati niti dejstvo, da tožnica odplačuje kredit, mesečna obveznost iz tega naslova pa znaša približno 271 EUR. Gre namreč za dejstvo, ki ga je tožnica prvič uveljavila v pritožbi, čeprav je obstajalo že v času, ko je o predlogu za oprostitev odločilo sodišče prve stopnje (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da prostovoljno prevzeta kreditna obveznost tudi sicer ne bi imela za posledico taksne oprostitve. Tako po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1, 12.a čl.) kot po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, 14. čl.) se za ugotavljanje materialnega položaja stranke uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v 11. čl. glede dohodka in premoženja (razen načina in obdobja upoštevanja) napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). ZUPJS pa v 13. čl. sicer predvideva tudi zmanjšanje dohodka, a ne zaradi dolgov, ki so posledica prostovoljno prevzetih obveznosti. Stališče, da prostovoljno prevzete finančne obveznosti na presojo pogojev za taksno oprostitev ne vplivajo, je splošno sprejeto tudi v sodni praksi.1

9. Odločitev o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev je glede na ugotovljeno tožničino premoženjsko stanje tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem posebej izpostavlja šesti odstavek 11. čl. ZST-1, po katerem je do oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pomoči po ZBPP. Ta v 2. odst. 13. čl. določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. ZSVarPre pa v 1. odst. 8. čl. določa, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka (od 1. 3. 2023) 465,34 EUR.2 Dvakratni znesek minimalnega dohodka tako znaša 930,68 EUR. V sodni praksi3 se je na tej podlagi izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi res upoštevalo napačen znesek minimalnega dohodka, a glede na v točki 4 povzeta dejstva tožničin dohodek trenutno še vedno za 228,06 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica poleg tega razpolaga z nekaj dodatnimi sredstvi na računih pri banki ter osebnim vozilom. Pritožbeno sodišče zato, kljub relativno visoki taksi, soglaša, da pogoji, da bi bila tožnica v tem postopku v celoti ali delno oproščena njenega plačila, niso izpolnjeni.

11. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji, da tožnica takso plača v daljšem obdobju oziroma v več obrokih. Ne sicer zaradi prevzetih kreditnih obveznosti (saj gre, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, pri teh navedbah za nedopustno pritožbeno novoto), ampak zaradi dejstva, da tožničini dohodki le za 228,06 EUR presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, obrok, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, pa znaša 313 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 3. odst. 1. čl. ZST-1 odločitev v II. tč. izreka spremenilo tako, da je tožnica dolžna takso plačati v 24 obrokih po 175,62 EUR, torej v najdaljšem možnem času, ki ga (z izjemo izkazanih izjemnih okoliščin) določa 2. odst. 11. čl. ZST-1. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu odločitev na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 3. odst. 1. čl. ZST-1 potrdilo.

1 Glej odločbe VSL II Cp 4164/2011, I Cp 43/2016, II Cp 519/2018, II Cp 1430/2018, I Cp 1964/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019, I Cp 67/2021 in druge. 2 Znesek je bil dvignjen s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (UL RS 25-459/2023). 3 Glej odločbe VSL I Cp 1964/2018, I Cp 1233/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019 in druge.