Jedro

Upnica, ki ni zahtevala ločitve zapuščine od dedičevega premoženja zaradi uveljavitve svoje terjatve, ni stranka zapuščinskega postopka. Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnice v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Ker je bila pristojnost prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani (sklep predsednika Vrhovnega sodišča RS z dne 19.3.2009, št. Su 72/09-14), je za odločanje v tej zadevi pristojno Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, ugotovilo, da je Center za socialno delo Š. priglasil terjatev iz naslova neplačanih storitev pomoči na domu v višini 733,76 EUR, ugotovilo, da je zapustnica naredila oporoko in za oporočna dediča razglasilo M. P. in V. P., vsakega do 1/2 zapuščine. Hkrati je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa pri zapustnici lastnih 4/72 nepremičnin (natančneje opredeljene v 1. točki III. točke izreka sklepa) vknjiži lastninska pravica na oporočna dediča, za vsakega do 1/2 ter da sta oporočna dediča upravičena razpolagati vsak z 1/2 zapustnici pripadajoče in neizplačane pokojnine pri ZPIZ v Republiki Sloveniji.

Proti sklepu se je pritožila upnica Center za socialno delo Š., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom, da sodišče sklep o dedovanju dopolni tako, da bo iz njega razvidno, če dediči terjatev priznavajo. Pojasnjuje, da je priglasila svojo terjatev v zapuščinskem postopku v višini 733,76 EUR in je na zapuščinski obravnavi, na katero sicer ni bila vabljena, predlagala, da se priglašena terjatev poplača z neizplačano pokojnino, razliko pa plača dedič, ki bo dedoval pretežni del premoženja. Zaradi odsotnosti dedičev se je zapuščinska obravnava preložila na nedoločen čas. Njihova predstavnica na novo zapuščinsko obravnavo ni bila vabljena, čeprav je predlagala, da se jo vabi, če se dediči z njenim predlogom ne bi strinjali. Sklep o dedovanju je dobila šele 23.7.2008, ko je zanj zaprosila. Glede terjatve ni bila napotena na pravdo, iz dednega sklepa pa ni razvidno, ali dediči priznavajo terjatev ali ne.

Dediča na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

V obravnavani zadevi se je proti sklepu o dedovanju pritožila upnica, ki je v zapuščinskem postopku priglasila terjatev iz naslova storitev pomoči na domu, ki so bile nudene zapustnici. Upnica ni zahtevala ločitve zapuščine zaradi poplačila svoje terjatve (143. člen Zakona o dedovanju Ur. l. SRS, št. 12/76 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZD) in zato ni stranka postopka. Upnik ima, glede na določbe ZD, položaj stranke postopka le takrat, kadar zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja zaradi poplačila terjatve (143. člen ZD), česar upnica v obravnavanem primeru ni predlagala. Zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča o pravicah in terjatvah upnikov in morajo upniki, če jim dediči izrecno terjatev ne priznajo, le te uveljavljati v pravdnem postopku. V obravnavanem primeru se očitno dediči o priglašeni terjatvi niso izjavili, pri čemer niti ni pomembno, ali jo priznavajo ali ne. Upnici je glede na njeno trditev, da ni bila napotena na pravdo, treba pojasniti, da določbe o napotitvi na pravdo ne pridejo v poštev, saj ni stranka zapuščinskega postopka. Upnica, ki ni stranka zapuščinskega postopka, tudi ne more predlagati dopolnitve sklepa o dedovanju (predlog, da se sklep o dedovanju dopolni tako, da bo iz njega razvidno, če je terjatev s strani dedičev priznana), sicer pa vprašanje, ali dediči terjatev priznavajo ali ne, ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju v smislu 240. člena ZD.

Ker pritožnica nima položaja stranke v zapuščinskem postopku, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (352. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/2007; UPB 3; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP; v zvezi s 3. odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.