Jedro

Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks z dne 1. 12. 2011. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in razveljavi ter jo oprosti plačila sodne takse. Navaja, da izdan sklep nima podlage v Zakonu o sodnih taksah. Brezposelnost je razlog za taksno oprostitev na podlagi petega odstavka 11. člena ZST-1. Peti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da se šteje, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke. V tem primeru se premoženje stranke ne ugotavlja. Glede na to, da je bila tožnica odpuščena iz krivdnega razloga, ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev, zaradi česar bi jo sodišče na podlagi petega odstavka 11. člena ZST-1 moralo oprostiti plačila sodne takse. Zato je izpodbijani sklep, ki nima podlage v veljavnem zakonu, nezakonit in ničen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse. V obravnavanem primeru to pomeni smiselno uporabo določil Zakona o pravdnem postopku. Tudi določilo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 izrecno določa, da v primeru, ko izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, ki pa so zajeta v 108. členu ZPP. Peti odstavek 108. člena ZPP določa, da v primeru, ko vložnik vloge po pozivu sodišča ne popravi in dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima veljavne zakonske podlage ter je posledično ničen in nezakonit. 5. Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju, in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo (3. odst. 12. čl. Zakona o sodnih taksah, ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP) in tožnico s sklepom z dne 9. 12. 2011 pozvalo k dopolnitvi predloga.

6. Hkrati s sklepom ji je sodišče poslalo tudi obrazec in navodila za izpolnjevanje izjave, tako da je imela tožnica vse možnosti, da bi svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks ustrezno dopolnila. Že iz obrazca jasno izhaja, da mora vlagatelj obrazec izpolniti v celoti in se opredeliti do vseh naštetih dohodkov in prejemkov ter premoženja, sicer ni mogoče šteti, da je podana popolna izjava o premoženjskem stanju. Izjema velja le za prejemnike denarne socialne pomoči, ki pa je tožnica, kot izhaja tudi iz pritožbe, ne prejema. Pritožbeno naziranje tožnice, da za taksno oprostitev zadošča že dejstvo o brezposelnosti prosilca, je zmotno. Zakon namreč zgolj za prejemnike denarne socialne pomoči določa zakonsko domnevo, v skladu s katero se šteje, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani in zgolj za take primere določa izjemo, da se ne ugotavlja premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov. Ker tožnica zahtevane izjave ni ustrezno izpolnila, je sodišče prve stopnje njen nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrglo.

7. Ker niso podani zatrjevani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).