Jedro

Ker je tožnik (odvetnik) zahtevi za posredovanje osebnih podatkov o dolžniku priložil le splošno pooblastilo za zastopanje, ne pa tudi izvršilnega naslova, s katerim bi po desetem odstavku 40. člena ZIZ izkazal pravni interes za dostop do zahtevanih podatkov, je bila njegova vloga za posredovanje osebnih podatkov utemeljeno zavrnjena.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor, je z izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno zahtevo tožnika odvetnika A.A. za posredovanje osebnih podatkov o zaposlitvi oziroma zavarovanju za B.B. Navaja, da je tožnik 23.6.2008 vložil zahtevo za posredovanje podatkov prej navedene osebe, pri čemer se je skliceval na določbo 10. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv, Uradni list RS, št. 18/93 s spremembami). Zavod je tožnika pozval, naj vlogo dopolni z listinami, ki so izvršilni naslov, česar pa ni storil. Zahtevo za posredovanje podatkov je organ prve stopnje zavrnil po določbi 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami), ker je ocenil, da tožnik ni izkazal pravne podlage oziroma upravičenja do zahtevanih podatkov.

Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, organ druge stopnje pa je njegovo pritožbo z odločbo št. 1803-610/2008-DI/2 z dne 18.12.2008 zavrnil in prvostopno odločitev potrdil. Tožeča stranka je vložila tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Meni, da 40. člen ZIZ ureja razmerja med upravljalcem osebnih podatkov in upnikom, tožnik pa je odvetnik, zato je potrebno v obravnavani zadevi uporabiti ZOdv kot lex specialis in sicer njegov 10. člen. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni tako, da se tožnikovi zahtevi za posredovanje osebnih podatkov v celoti ugodi. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postapka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Navaja, da so osebni podatki strožje varovani, zato je strožja tudi zahteva glede pravnega interesa, ki ga mora odvetnik izkazati za njihovo pridobitev. V konkretnem primeru je tako treba upoštevati tudi določbe ZIZ, kar pomeni, da bi moral tožnik pravni interes izkazati z listino, ki je izvršilni naslov. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, upnik pridobi veljaven izvršilni naslov, ko je izdan sklep o izvršbi. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne iz v izpodbijani odločbi navedenih razlogov.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Po določbi 1. odstavka 10. člena ZOdv je odvetnik upravičen od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Pri tem pa mora upravljalec podatkov, kar tožena stranka je, presojati, ali zahteva odvetnika vsebuje vse kriterije za posredovanje podatkov.

V obravnavani zadevi gre za posredovanje podatkov za namen izvršbe, zato je pri presoji treba upoštevati tudi določbe ZIZ, konkretno določbo 40. člena. Sodišče se ne strinja s stališčem tožeče stranke, da se v predmetni zadevi ne uporabljajo določila ZIZ, ker je tožnik odvetnik. 10. člen ZOdv namreč omogoča odvetniku pridobitev podatkov, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, in je torej treba pogoje za pridobitev podatkov v posamični zadevi presojati glede na materialno pravno podlago konkretne zadeve.

Po določbi devetega odstavka 40. člena ZIZ je upravljalec podatkov in zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz 2. odstavka 31. člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitve, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. Po določbi desetega odstavka citiranega člena ZIZ izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Izvršilni naslovi pa so: izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero tako določa zakon, mednarodna pogodba ali akt EU (17. člen ZIZ).

V obravnavani zadevi je tožnik predložil zgolj splošno pooblastilo upnika ne pa izvršilnega naslova, kot za izkazovanje pravnega interesa nalaga deseti odstavek 40. člena ZIZ. Ker tožnik ni ravnal v skladu s citiranimi določili in izvršilnega naslova, s katerim bi izkazal pravni interes v smislu devetega in desetega odstavka 40. člena ZIZ, ni predložil, je odločitev iz izpodbijane odločbe, s katero je tožnikova zahteva za posredovanje osebnih podatkov zavrnjena, pravilna. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.