Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede taka pravnopomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Prav to pa je v obravnavanem primeru storil dolžnik. V ugovoru je dokazno podprto zatrjeval, da je svojo obveznost do upnika poravnal.
Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i tako, da se dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi, sklep Okrajnega sodišča v K. se v 2. točki r a z v e l j a v i ter bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo kot neutemeljen.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je obveznosti do upnika plačal. Upnikov dolgovani znesek za plačilo rabljenega zbiralnika za olje je izročil delavcu, ki je zaposlen pri upniku. Kot dolžnik ne more vedeti kakšne odnose so imeli v upnikovemu podjetju in tudi ne kakšna pooblastila so imeli zaposleni pri upniku. Meni, da ni dolžan dvakrat plačati za eno in isto storitev in blago.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen, če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Tudi za postopek v zvezi z ugovorom zoper sklep izdan na podlagi verodostojne listine velja enako.
V obravnavani zadevi je dolžnik navedel, da je s strani upnika terjano obveznost le temu poravnal, kar je razvidno iz fotokopije naročilnice – blagajniškega prejemka, iz katerega izhaja, da je znesek v višini 30.000,00 SIT plačal v gotovini dne 5.7.2005 in fotokopije potrdila o plačilu z dne 11.8.2005, iz katere je razvidno, da je upniku navedenega dne nakazal tudi znesek 5.020,00 SIT. Obe listini je ugovoru priložil poleg tega pa je kot dokaz predlagal še svoje zaslišanje.
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, kadar dolžnik navede taka pravnopomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze. Prav to pa je po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru storil dolžnik. V ugovoru je dokazno podprto zatrjeval, da je svojo obveznost do upnika poravnal. Ker tako zatrjevanje predstavlja trditev o pravnopomembnem dejstvu zaradi katerega bi lahko bil tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazalo za resnično, ta trditev pa je tudi dokazno podprta je bila dolžnost sodišča prve stopnje, da ravna v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ in ne tako, kot je ravnalo v obravnavanem primeru, ko je zmotno štelo, da so podane predpostavke za postopanje po 3. odst. 62. člena ZIZ. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njegovemu ugovoru ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo v 2. točki izreka ter odločilo, da se zadeva odstopi pristojnemu sodišču.