Jedro

Na tako (na podlagi zakonske fikcije) določeni datum vročitve izpodbijanega akta ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Župan Mestne občine Koper (v nadaljevanju MO Koper) je z aktom, št. 0611-158/2015-21 z dne 21. 4. 2017 (v nadaljevanju izpodbijani akt), ki je sicer poimenovan kot odločba, čeprav gre po vsebini za sklep, pod 1. točko izreka kot prepozno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo občinskega inšpektorja Občinskega inšpektorata MO Koper, št. 0611-158/2015-15 z dne 23. 1. 2017 (ki je bila izdana v zadevi nedovoljenega odlaganja komunalnih odpadkov in s katero je bilo tožniku naloženo, da mora v roku 60 dni z zemljišča s parc. št. *248 k.o. ... odstraniti odložene komunalne in kosovne odpadke, embalažo raznih oblik in velikosti ter materialov, odslužene gospodinjske in elektronske aparate, kosovne dele pohištva in druge kosovne predmete, katerih volumen je cca 150 m3, odložene v nasprotju z določili 34. in 45. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, ter o odpravi nepravilnosti pisno obvestiti Občinski inšpektorat MO Koper, ker bo sicer opravljena upravna izvršba s strani javnega podjetja Marjetica Koper; pri čemer bo o stroških postopka izdan poseben sklep, pritožba zoper prvostopenjsko odločbo pa ne zadrži njene izvršitve). Iz 2. točke izreka izpodbijanega akta z dne 21. 4. 2017 izhaja, da v tem postopku niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi izpodbijanega akta župan utemeljuje, zakaj je tožnikova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo prepozna in jo je kot tako treba zavreči. 2. Tožnik je zoper izpodbijani akt pri tem sodišču sprožil upravni spor. Obrazlaga, kdaj je dobil prvostopenjsko odločbo in da njegova pritožba ni bila vložena prepozno, z odločitvijo o njenem zavrženju se torej ne strinja.

3. Toženka je sodišču predložila spise zadeve. V odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem aktu ter predlaga, da sodišče tožbo kot prepozno zavrže, sicer pa kot neutemeljeno zavrne.

4. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

5. Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

6. Sodišče na podlagi upravnih spisov ugotavlja, da je bil izpodbijani akt z dne 21. 4. 2017, s katerim je bil končan zadevni postopek, tožniku vročen 10. maja 2017. Iz dokazila o poštnem vročanju je namreč razvidno, da se dne 25. aprila 2017 osebna vročitev priporočenega pisma z izpodbijanim aktom tožniku na njegovem naslovu ..., ni dala opraviti in mu je bilo zato tega dne v hišnem predalčniku puščeno standardizirano obvestilo o tem, s poukom, kje lahko priporočeno pismo, v katerem je bil izpodbijani akt, prevzame v roku 15 dni, in opozorilom o pravnih posledicah, ki po zakonu sledijo, če tega ne bo storil. Tožnik navedenega pisma v 15-dnevnem roku ni dvignil. Zato na podlagi določbe četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) velja, da je bila vročitev izpodbijanega akta tožniku opravljena s pretekom, to je zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem pisma, kar je bilo 10. maja 2017. Na tako (na podlagi zakonske fikcije) določeni datum vročitve izpodbijanega akta ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku. Navedena stališča so ustaljena v sodni praksi (glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015 in npr. sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015).

7. Zakonski 30-dnevni rok za vložitev tožbe je glede na povedano za tožnika začel teči 11. maja 2017 in se je iztekel v petek, 9. junija 2017 - to je bil zadnji dan, ko bi tožnik tožbo še lahko pravočasno vložil. Tožba pa je bila vložena šele 12. junija 2017, ko je sodišče prejelo tožnikovo vlogo, s katero je sprožil ta upravni spor. Kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici pisemske pošiljke, je bila navedena vloga sodišču poslana 10. junija 2017, vendar ne priporočeno po pošti (kot je bilo sicer ob njenem prejemu na sodišču zmotno zabeleženo na prejemni štampiljki), ampak je bila poslana navadno po pošti (kar nenazadnje potrjujejo navedbe samega tožnika v vlogi). Datum oddaje na pošto se za dan izročitve vloge sodišču, na katero je naslovljena, šteje samo, če se pošlje vloga po pošti priporočeno (drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1); če je poslana navadno po pošti, se kot datum njene vložitve šteje dan, ko vloga prispe k sodišču, v konkretnem primeru je to 12. junij 2017. Pri čemer pa sodišče pripominja, da bi bila tudi v primeru, če bi bila 10. junija 2017 poslana s priporočeno poštno pošiljko, tožba prepozna, saj je bil, kot rečeno, zadnji dan, ko bi tožnik tožbo še lahko pravočasno vložil, 9. junij 2017. 8. Tožnikova tožba zoper izpodbijani akt je torej vložena po poteku z zakonom določenega 30-dnevnega roka in zato prepozno. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavreči. Pri tem gre za procesno predpostavko, na katero je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Sodišče je zato, ob upoštevanju tretjega odstavka istega člena ZUS-1, izdalo ta sklep.

9. Sklep o zavrženju tožbe pomeni, da o tožbi ni mogoče vsebinsko odločati, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za to določa zakon. Na zakon pa je sodišče vezano.