Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti.
Sama spornost terjatve in dejstvo, da tožena stranka vtožuje kot tožeča stranka pred drugim sodiščem terjatev iz istega pogodbenega razmerja proti toženi stranki, ki je v tem sporu tožeča, samo po sebi še nič ne pove o pravici, ki bi jo, če s tožbenim zahtevkom uspe, moralo upoštevati sodišče v tej pravdi.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevah opr. št.: AZ: 2-03 O 104/08 in AZ: 2-07 O 524/10, ki se vodita pred Deželnim sodiščem v Frankfurtu, R Nemčija.
2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila. Zatrjevala je, da izid spora pred Deželnim sodiščem v Frankfurtu ne bo vplival na odločitev v tej pravdi. Pritožbenemu sodišču je zato predlagala, da pritožbi ugodi ter sklep o prekinitvi razveljavi.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je odredilo prekinitev postopka, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).
6. Za predhodno vprašanje v smislu določbe 13. člena ZPP gre takrat, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločeno. Sodišče prve stopnje mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni konkretiziralo pravice ali pravnega razmerja, od katerega naj bi bila odvisna odločba v tem sporu. Sama spornost terjatve in dejstvo, da tožena stranka vtožuje kot tožeča stranka pred drugim sodiščem terjatev iz istega pogodbenega razmerja proti toženi stranki, ki je v tem sporu tožeča, samo po sebi še nič ne pove o pravici, ki bi jo, če s tožbenim zahtevkom uspe, moralo upoštevati sodišče v tej pravdi. Ali pri tem misli na kakšne pravice, ki predstavljajo po določbah ZFPPIPP pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave, na katere se sklicuje tožeča stranka, iz razlogov sklepa ne izhaja.
7. Tožeča stranka v pritožbi še navaja, da je v tem sporu tožena stranka zoper njo 15.4.2011 na Deželno sodišče v Frankfurtu vložila zahtevek za plačilo zamudnih obresti ter da je sodišče ravno tako prekinilo postopek, ker se je postopek v Sloveniji začel prej. Navaja, da sta sedaj oba postopka prekinjena ter meni, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa moralo pridobiti vsaj osnovne podatke o pravdnem postopku pred deželnim sodiščem v Frankfurtu, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Ker pa tega sodišče prve stopnje ni storilo, tudi pritožbeno sodišče ne more preveriti trditev tožeče stranke, da je postopek tudi pred sodiščem, pred katerim naj bi se reševalo za ta spor odločilno predhodno vprašanje, res prekinjen in kakšne posledice ima lahko navedeni sklep na obravnavani postopek.
8. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje odločilnih dejstev za presojo njegove pravilnosti, ga ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 364. člena ZPP).
9. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa tudi navedlo, da je tožena stranka podala ugovor pomanjkanja pristojnosti slovenskega sodišča. Glede na sprejeto odločitev, se očitno ni izreklo za nepristojno v smislu določbe 3. odstavka 18. člena ZPP, saj bi v nasprotnem primeru tožbo zavrglo. Ni pa niti zavrnilo ugovora niti ni v sklepu navedlo nobenih razlogov proti ugovoru. Pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka ni presojalo trditev pritožnice, s katerimi nasprotuje razlogom tožene, ki ugovarja pristojnosti sodišča Republike Slovenije. Bo pa se do njih moralo čim prej opredeliti sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku.